S sloganom »Ena plus ena je enajst« v celovškem tehnološkem parku Lakeside preprosto, a zelo pomenljivo povedo bistvo visokotehnološkega industrijskega razvoja avstrijske Koroške. Ta je lahko tako bliskovit in uspešen zato, ker so tukaj povezave med univerzami, raziskovalnimi institucijami in industrijo zelo plodne. Dobrodošli v dobi pametne specializacije!
Leta 2021 sta deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser in slovenski zunanji minister Anže Logar podpisala pismo o nameri za sodelovanje med parkom Lakeside in ljubljanskim Institutom Jožef Stefan, predvsem na področjih umetne inteligence, robotike in digitalizacije. Ta dogovor je izjemno pomemben, saj je celovški tehnološki park Lakeside poleg tehnološkega kampusa v Beljaku eno od stičišč znanosti in industrije na avstrijskem Koroškem.
»Naše osnovno poslanstvo je negovati povezave med inovacijsko naravnanimi podjetji, ki jih gostimo pod svojo streho, ter univerzo in raziskovalci iz univerzitetne ustanove v neposredni bližini in drugih šol,« pravi David Pitschmann iz parka Lakeside. »Pri tem nam pomagajo tudi izvrstno 5G-igrišče, raziskovalni laboratoriji, kot je Inštitut za robotiko Joanneum, in največja testna dvorana za brezpilotna letala v Evropi.« Natanko tako, povezano v vse smeri, deluje pametna specializacija na avstrijskem Koroškem.
Pametno, premišljeno, vključujoče
Za vsak proizvod – od preproste igrače do samovozečega avtomobila – so potrebni ideja, nekdo, ki bo zanjo našel najboljše tehnične in druge rešitve, ter nekdo, ki jo bo uresničil. A da bi proizvod lahko bil najboljši na trgu, imel konkurenčno ceno ter ponujal nekaj novega in inovativnega, morajo biti povezani vsi deležniki.
Model pametne specializacije, h kateremu zaradi njegove uspešnosti stremi poslovno okolje po vsem svetu, na avstrijskem Koroškem ni le teorija, ampak zelo živahna praksa.
Ljudje z idejo, zagonska podjetja, študenti in akademiki na univerzi se povezujejo z raziskovalnimi institucijami, v katerih se njihove ideje začnejo spreminjati v izdelek. Povezujejo se tudi s podjetji, kot sta Flex in Infineon, ki imajo svoje razvojne oddelke. Zaradi večsmernega povezovanja se množijo tudi sinergijski učinki.
»V Flexu veliko vlagamo v povezave z različnimi institucijami, šolami in univerzami,« pravi Milorad Hodnik Nikolić, direktor poslovnega razvoja v tehnološkem gigantu Flex. Imajo programe prakse za dijake in študente, ki še pred zaključkom šolanja prispevajo k podjetju. »Nato pa jih z veseljem zaposlimo, saj so inženirji, ki prihajajo iz avstrijskih visokih šol, izjemno praktični.« Proaktivna skrb za bodoče kadre je, kot kažejo izkušnje, pač bistvena za nemoten razvoj podjetij.
Pravzaprav zanimanje za znanost in tehnologijo na avstrijskem Koroškem začnejo negovati že v otroštvu. »V parku Lakeside imamo pet različnih vrtcev, v katerih pri otrocih krepimo usmeritve, ki so za nas pomembne – medkulturnost, podjetništvo, odprtost. Hkrati pa v izobraževalnih laboratorijih otrokom že zelo zgodaj približujemo koncepte robotike, kemije, fizike, elektrotehnike, preizkusijo se lahko celo v ustanavljanju podjetja,« pravi David Pitschmann.
Kam gre industrija?
Od malega raziskovalca do podjetnika ter od preproste zamisli do uspeha in prodora na velike trge. Da, na avstrijskem Koroškem se podjetja v veliki meri naslanjajo na znanje, ki ga razvijajo v raziskovalnih institucijah.
»Nihče več novih proizvodov ne dela sam.« Dr. Christina Hirschl, vodja raziskovalnega oddelka za tehnologijo senzorskih sistemov in sistemsko integracijo v Silicon Austria Labs
Ena takšnih je Silicon Austria Labs , kjer se ukvarjajo z razvojem elektronskih sistemov. »Če želiš ustvariti nekaj novega, potrebuješ partnerje po celotni verigi,« opozori dr. Christina Hirschl iz Silicon Austria Labs. »Nujno je, da se vsi partnerji v kratkem času združijo pri istem projektu.«
V izrazito tekmovalnem tehnološkem svetu je za industrijo pač najpomembnejši čas, potreben od ideje do končnega izdelka. In s partnerjem, ki povezuje vse deležnike, je ta lahko zelo kratek.
V številnih primerih ena industrija sama ne zmore rešiti vseh svojih izzivov. Zato takšne ustanove poskušajo zgraditi konzorcije in najti ustrezen način sodelovanja, za industrijo pa opravljajo strateške raziskave tehnologije. Te v veliki meri finančno podpirajo tudi razvojne organizacije.
Ko ima industrija problem, ji ga raziskovalci pomagajo razplesti. Ko industrija išče rešitev za nov proizvod, jo raziskovalci najdejo. Ko industrija razmišlja o odgovorih, ki jih bo potrebovala v prihodnosti, pa imajo v raziskovalnih institucijah te pogosto že pripravljene.
»Pred leti smo uporabili idejo iz doktorata,« pravi dr. Christina Hirschl. »Raziskovali smo pomična mikroogledala in razmišljali o njihovi možni rabi. Sprva se tematika ni zdela obetavna, v naslednjih letih raziskovanja pa se je pokazalo, da je pravzaprav zelo pomembna in zanimiva za industrijo.« Zdaj imajo pri tem projektu partnerje iz vrst proizvajalcev komponent in izdelovalcev opreme, ki svojo proizvodnjo prilagajajo izdelavi ogledal, ter partnerja, ki ogledala vgrajuje v končne proizvode.