Železnica Koralm: vse po tirih
Železnica ne bo potekala preko gora kot doslej, temveč skozi gorski masiv Koralpe. Učinki nove železnice Koralm bodo veliki – in to ne le v logističnem sektorju.
Železnica Koralm je del nove južne povezave in na sodoben in trajnosten način povezuje sever in jug Avstrije. A to še zdaleč ni vse: Južna povezava je kot del Baltsko-jadranskega koridorja eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Evropi.
Nova povezava med severno in južno Evropo
Baltsko-jadranska os je ena glavnih evropskih prometnih poti, ki povezuje severno in južno Evropo. Poteka v več vejah od poljskih pristanišč ob Baltskem morju prek Češke, Slovaške in Avstrije do slovenskega in italijanskih jadranskih pristanišč. Os sever-jug povezuje skoraj 50 milijonov ljudi v več državah članicah EU.
Skupaj s predorom Semmering, katerega dokončanje je načrtovano za leto 2030, bo železnica Koralm okrepila eno glavnih evropskih prometnih osi. Od decembra 2025 bo potovanje med Gradcem in Celovcem namesto 2 ur in 40 minut trajalo le še 45 minut. Osrednji del 130-kilometrske proge je predor Koralm, ki je s svojimi 33 kilometri šesti najdaljši železniški predor na svetu.
© ÖBB/Robert Deopito
New metropolitan region with international appeal
Železniška proga Koralm je zato nedvomno koristna za celotno regijo. Nastala bo nova mestna aglomeracija, ki bo mednarodno prepoznavna in izjemno privlačna. To je tudi rezultat obsežne in celovite lokacijske študije Gospodarska regija južna Avstrija, ki je bila izvedena pod vodstvom Erica Kirschnerja, vodje raziskovalne skupine za regionalno ekonomijo in strukturno politiko pri JOANNEUM RESEARCH.
Kot pojasnjuje Eric Kirschner, bo to koristilo tudi gospodarski dinamiki nove metropolitanske regije: »Omrežja za prevoz na delo in z dela se bodo v povprečju povečala za približno tretjino, kar nam je uspelo precej dobro modelirati. To pomeni, da bo trg dela vse bolj povezan in s tem se bosta povečali tudi konkurenčnost in produktivnost.«
Strokovnjak meni, da je težko oceniti, v kolikšni meri se bo povečalo medregijsko povezovanje. »Možnosti sploh niso slabe, tako da tudi v tem pogledu ne gre popolnoma podcenjevati, kaj se bo zgodilo po odprtju železnice Koralm,« pravi Kirschner ob upoštevanju primerljivih projektov, kot je most Öresund. Čeprav bo dinamika različno vplivala na posamezne gospodarske sektorje, je prepričan, da imajo lahko skoraj vsi gospodarski sektorji velike koristi. »Glede na to je pomembno, da ne delamo drug proti drugemu, temveč skupaj. Le tako lahko ustvarimo še več.«
Eric Kirschner, Raziskovalna organizacija JOANNEUM RESEARCH
“Sedanja logistika je dobro uveljavljen sistem. Za spremembo pa bi seveda potrebovali prave akterje, ki bi oblikovali kritično maso. To vsekakor zahteva čas in mislim, da bo to glavni izziv.”
