Logistično vozlišče prihodnosti
Avstrijska koroška in alpsko-jadranski prostor
Avstrijska koroška s svojo geografsko bližino do srednjeevropskih trgov in rastočih trgov Južne in Jugovzhodne Evrope ponuja odločilne strateške prednosti. Gospodarski prostor okoli logistične lokacije v najjužnejši avstrijski zvezni deželi vedno bolj deluje kot logistično in gospodarsko vozlišče alpsko-jadranskega prostora. Lokacija podjetjem ponuja odločilno konkurenčno prednost za rast, tudi na novih trgih.
Pomembni infrastrukturni projekti za logistično lokacijo
S širitvijo ranžirne postaje Brnca (Fürnitz) bo Koroška v območju evroregije prevzela še pomembnejšo vlogo. Ranžirna postaja bo točka za urejanje carinskih postopkov za tržaško pristanišče, kar bo prineslo številne gospodarske prednosti, med drugim hitrejše urejanje carinskih postopkov in idealno okolje za učinkovite logistične projekte.
Shutterstock
Eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov in odločilna naložba v prihodnost Koroške je trenutno nedvomno Goliška železnica. Pri tem sta osrednjega pomena hitrost in varnost. Potniki bodo od leta 2023 na visokozmogljivostni železniški progi iz štajerske prestolnice Gradca prispeli v koroško prestolnico Celovec ob Vrbskem jezeru v pičlih 45 minutah namesto v treh urah. Hkrati bo bolj privlačen tudi tovorni promet z vlakom, in to okolju in podnebju prijazno. Kot novi del južne proge bo okrepljen tudi baltsko-jadranski evropski koridor.
@ Amt der Kärntner Landesregierung
Z veseljem odgovorimo na vaša vprašanja.
Štirje jeziki,
devet milijonov ljudi,
skupna prihodnost
Zaradi tehnološke preobrazbe, demografskih izzivov in potrebe po hitri digitalizaciji postaja sodelovanje predvsem v manjših regijah vedno pomembnejše. Za razvoj prednosti in doseganje prepoznavnosti na posameznih področjih se je treba odpreti, iskati partnerje in v številnih primerih sodelovati na nadregionalni ravni. Alpsko-jadranski prostor je zaradi odnosov, ki so se razvijali zgodovinsko, idealna osnova za takšne čezmejne gospodarske dejavnosti.
Z mednarodnimi programi Evropske unije so na voljo konkretni instrumenti za odkrivanje vsebinskih sinergij ter negovanje in razvoj kulture sodelovanja. Veliko podjetij, izobraževalnih ustanov in nosilcev javne funkcije je v preteklih letih na ta način sodelovalo pri skupnem razvoju življenjskega in gospodarskega prostora Alpe-Jadran.
Številni projekti sodelovanja na področju gospodarstva in raziskav med Koroško, Slovenijo, Furlanijo – Julijsko krajino, Južno Tirolsko in Benečijo so povečali zavest o tem, da je v konkurenci znotraj Evrope ali na svetu lahko dolgoročno uspešen le skupen alpsko-jadranski gospodarski prostor. Zato je jasen cilj, da je treba gospodarski prostor še naprej trajnostno razvijati in krepiti.
Shutterstock; Shutterstock