© Michael Stabentheiner
Kako je simbioza med znanostjo in
gospodarstvom spodbudila razvoj avstrijske Koroške
Inovativno okolje se mora razvijati več let. To se je zgodilo na
Koroškem – in to uspešno. je ena od najuspešnejših točk v
Evropi, zlasti na področju mikroelektronske industrije. Posledice: V najjužnejši
avstrijski deželi so se nastanile tudi druge obetavne panoge. Za to je odgovorna
popolna povezanost med gospodarstvom in znanostjo, ki se je z leti še okrepila.
Medtem ko so se na Koroškem nastanila vrhunska tehnološka podjetja, kot so
Infineon, Intel, flex, CISC Semiconductor ali LAM Research, se je hkrati vzpostavila tudi
odlična raziskovalna mreža. Naj gre za Joanneum Research Robotics, Fraunhofer Austria ali
Silicon Austria Labs – raziskave na Koroškem potekajo predvsem na v prihodnost usmerjenih
področjih ter z roko v roki med znanostjo in gospodarstvom.
Mreža v rasti – korak za korakom do uspeha
Inovativna in uspešna poslovna lokacija se mora uveljavljati več let. Tudi na Koroškem se to ni zgodilo čez noč, temveč z nenehnim in vztrajnim delom. Najpomembnejši koraki do uspeha Koroške:
1. Infineon kot katalizator pametne specializacije
Podjetje Infineon je nedvomno eden od velikih igralcev na poslovni lokaciji Koroška. Zgodba o uspehu v Beljaku se je začela pred 50 leti z ustanovitvijo Siemensove proizvodnje diod. Pol stoletja kasneje podjetje Infineon Austria, ki se je razvilo iz skupine Siemens, na Koroškem zaposluje približno 4.600 ljudi. Beljak velja za tovarno inovacij, kjer letno izdelajo več kot 8 milijard polprevodniških čipov. Zadnje poglavje zgodbe o uspehu: Odprtje popolnoma avtomatizirane tovarne tankih 300-milimetrskih čipov in drugega raziskovalnega objekta v jeseni leta 2021.
© Monte Nero Productions
2. Privabljanje novih vrhunskih podjetij
Poleg podjetja Infineon so se na Koroškem nastanila tudi druga vrhunska podjetja iz tehnološkega sektorja. Z mednarodnimi korporacijami, kot so Intel, flex, CISC Semiconductor ali Lam Research, in lokalnimi podjetji, kot so Ortner Reinraumtechnik, Augmensys, PMS Elektro- und Automationstechnik ali Wild Hi-Precision, je Koroška postala ena od najuspešnejših evropskih točk mikroelektronske industrije. Na Koroškem na področju mikroelektronike in elektronskih sistemov (EBS) deluje in opravlja raziskave 277 podjetij, ta trend pa še narašča.
Michael Stabentheiner
3. Razcvet Univerze v Celovcu
Univerza v Celovcu, ki je bila ustanovljena v 70. letih prejšnjega stoletja predvsem kot univerza za učitelje pripravnike, je z ustanovitvijo tehnološke fakultete dobila nov zagon v 90. letih prejšnjega stoletja. Poudarek je predvsem na uporabnih znanostih. V sodelovanju s podjetji v regiji potekajo intenzivne raziskave na področju računalništva, IT-ja in umetne inteligence. Od takrat odlično usposobljeni strokovnjaki z vsega sveta vse bolj bogatijo razvoj v prihodnost usmerjenih lokalnih industrij.
uniklu/BIG
4. Lakeside Science & Technology Park v Celovcu
Poslovna lokacija in raziskovalni prostor na Koroškem sta v razcvetu, zlasti od ustanovitve Lake Side Parka leta 2005. V neposredni bližini celovške univerze zdaj na 34.000 kvadratnih metrih raziskuje več kot 70 podjetij in 1.400 zaposlenih, trend pa še narašča. Kampus prihodnosti je visoko specializirana lokacija za raziskave in razvoj IKT, privlačna izobraževalna lokacija za raziskovalce vseh starosti ter domovaje dinamičnega, ustvarjalnega in uspešnega zagonskega okolja.
© Michael Stabentheiner
Intervju z Bernhard Lamprecht (Lakeside Park) & Michael Velmeden (CMS)
»Ljudi privlačijo kraji, kjer se razvijajo nove stvari.«
Ustvarjanje novega znanja, razvoj novih izdelkov in storitev ter s tem konkurenčnost na svetovnem trgu – za to je potrebno pravo okolje. Svoj pogled nam predstavljata Bernhard Lamprecht, direktor mednarodno priznanega inovacijskega centra Lakeside Park v neposredni bližini celovške univerze, in Michael Velmeden, generalni direktor podjetja cms electronics gmbh.
Bernhard Lamprecht
Direktor mednarodno priznanega inovacijskega centra Lakeside Park.
Gospod Lamprecht, Lakeside Park je pred kratkim praznoval 15. rojstni dan. Gospod Velmeden, podjetje cms electronics že zelo dolgo podpira proizvodnjo elektronike od ideje do rešitve. Če se spomnite začetkov, kako se je v teh letih razvila znanstveno-poslovna mreža?
Lamprecht: Model uspeha Lakeside Parka se danes širi daleč prek meja države. Zlasti v zadnjem času je postal zelo opazen: Ponaša se namreč z največjo dvorano za drone v Evropi, raziskovalnim laboratorijem za robotiko in igriščem 5G ter izobraževalnim laboratorijem, ki mlade navdušuje nad predmeti STEM, in končno tudi digitalnim vrtcem. Prvotno načrtovana zadnja faza razvoja desetih objektov na področju Lakeside Park je bila zgrajena leta 2010, pet let pred rokom. Trenutno smo sredi gradnje šeste gradbene faze, zato se zgodba o uspehu nadaljuje.
Velmeden: Da, tudi sam menim, da je razvoj zelo pozitiven. Čeprav marsikje še vedno prevladuje turizem, se je Koroška uveljavila predvsem kot tehnološka dežela. Proizvodnja se osredotoča na elektrotehnično in elektronsko industrijo ter kovinskopredelovalno industrijo. K gospodarski uspešnosti Koroške pomembno prispeva tudi lesna industrija. V industriji imamo zdaj več kot 400 podjetij in več kot 26.000 zaposlenih.
Ključna beseda je: tehnološka dežela – za to potrebujemo veliko usposobljenih delavcev. Kakšen je položaj Koroške na tem področju?
Velmeden: Usposobljene delavce in strokovnjake je vedno mogoče pritegniti. Koroška je zaradi številnih znanih industrijskih podjetij za delojemalce zelo privlačna. Ta industrijska podjetja spodbujajo tudi ustanavljanje raziskovalnih in razvojnih podjetij, kar pomeni, da je Koroška vodilna tudi na področju širjenja znanja. Tudi stopnja izobrazbe je zelo visoka. Univerza v Celovcu uživa izjemen ugled. Naše univerze uporabnih znanosti so zelo priznane, saj združujejo možnost izobraževanja in strokovnega usposabljanja. To sinergijo si želijo izkoristiti tudi podjetja.
Lamprecht: Ljudi privlačijo kraji, kjer nastaja nekaj novega in kjer se nekaj dogaja. O tem pričajo podjetja, raziskovalne ustanove in izobraževalni laboratorij na področju Lakeside Parka. Kot znanstveni in tehnološki park moramo ostati inovativni, da bi vzbudili zanimanje ljudi, ki jih privlačijo vznemirljive perspektive. To se najjasneje vidi pri otrocih, na primer v navdušenju, s katerim »delajo« v digitalnem vrtcu ali v modulih izobraževalnega laboratorija. To so bodoči raziskovalci in ustanovitelji podjetij prihodnosti.
To se zdi dobro okolje za poslovne raziskave in razvoj. Kako se ta interakcija konkretno kaže pri projektih ali v podjetjih?
Lamprecht: Lahko vam podam primer iz Lakeside Parka. Pred kratkim so diplomsko nalogo o digitalni simulaciji industrijskih proizvodnih obratov na univerzi z gospodarskimi partnerji spremenili v uspešno zagonsko podjetje v okviru parka. Danes podjetje zaposluje več kot 20 ljudi. O prednostih parka so prepričali tudi svojega strateškega industrijskega partnerja, ki je medtem v parku ustanovil oddelek za digitalni razvoj lastne proizvodnje.
Velmeden: V našem primeru so stične točke z znanostjo vidne na različnih mestih. Na eni strani v projektih Avstrijske agencije za spodbujanje raziskav (FFG), pri katerih smo sodelovali z dunajsko Tehnično univerzo in takratnim CTR, ki se zdaj imenuje Silicon Alps Labs. Po drugi strani pa prek naših partnerjev, zlasti na področju avtomatizacije, s katerimi pri projektih uporabljamo najnovejše tehnologije na področju robotike, senzorske tehnologije in prepoznavanja slik. Poleg tega smo se neposredno vključili in bili podporni član profesorskega mesta »Industrija 4.0: prilagodljivi in omrežni proizvodni sistemi« na Univerzi v Celovcu.
Lamprecht: Menim, da je to sodelovanje izredno pomembno. Naša prihodnost bo namreč odvisna predvsem od tega, kako bodo delovale raziskave in inovacije ter digitalizacija v podjetjih in industriji, predvsem pa dialog znotraj organizacij. Ravno to je naša naloga. Del tega pa predstavlja tudi izobraževanje, v našem izobraževalnem laboratoriju se namreč krepijo zlasti predmeti STEM.
In nenazadnje: Povejte nam, kaj je vam osebno še posebej všeč na Koroškem?
Velmeden: Z veseljem. Sama dežela in njeni prebivalci, kulturna raznolikost, bližina Slovenije in Italije, bližina morja. Prav tako pa tudi številna jezera, kjer se lahko poleti kopate in obiskujete gore ter seveda smučanje pozimi. Delamo in živimo tam, kamor drugi hodijo na počitnice.
Lamprecht: Z gospodom Velmedenom se lahko le strinjam. Koroška zame pomeni inovativnost, mednarodno povezanost in kakovost življenja. Tudi zame kot izvornega Korošca je lepo, da sem se po 20 letih preselil z Dunaja nazaj na Koroško; kakovost življenja tukaj bo zagotovo našla sledilce, še posebej v teh časih.