© Michael Stabentheiner
Koroška obožuje ljudi z inovativnimi idejami in pogumne ustanovitelje
podjetij z vizijami za prihodnost. Zato dežela s financiranjem in svetovanjem podpira
zagonska podjetja in mlade podjetnike od prvih korakov do ustanovitve.
Preprosto in nebirokratsko.
V najjužnejši avstrijski deželi se doma počutijo predvsem tehnološko usmerjena zagonska podjetja, ki temeljijo na novih znanjih. In zakaj tu uspevajo in se tako dobro počutijo? Za to obstaja več razlogov:
Imate zamisel, toda kako jo spremeniti v poslovni model in uspeh? Na Koroškem so vam za svetovanje in podporo na voljo različne organizacije. Zagonska platforma StartNet Carinthia je odlična začetna točka, ki vam nudi dober pregled stanja. »Koroška mreža zagonskih podjetij« omogoča aktualen vpogled v inovativne zagonske projekte na Koroškem in dostop do virov ključnih deležnikov. Profesionalni svetovalci v zagonskem središču build! motivirane ustanovitelje spremljajo korak za korakom.
© Johannes Puch
Ne glede na to, kako dobra je poslovna zamisel, jo je brez kapitala težko uresničiti. Naj gre za množično financiranje, poslovne angele in tvegani kapital ali subvencije: Priložnosti so raznolike, avstrijska finančna ponudba pa je glede na evropske standarde izjemna. Najpomembnejša agencija za financiranje na Koroškem je Koroški sklad za spodbujanje podjetništva (KWF). Primer: Program vor.GRÜNDEN podpira mlade ustanovitelje devet mesecev, tako da se lahko v celoti posvetijo svojemu »otročičku«.
© Johannes Puch
Na Koroškem lahko zagonska podjetja računajo na dobre sosede. Ekosistem za zagonska podjetja vključuje mednarodne industrijske skupine, kot so Infineon, vrhunski raziskovalni center Silicon Austria Labs in tehnološko središče Lakeside Park. Pa tudi lokacija je idealna: Hitre povezave s celotno regijo Alpe-Jadran omogočajo optimalen dostop do trga in mednarodno povezovanje.
© Michael Stabentheiner
Nove zamisli potrebujejo okolje, polno navdiha. V skupnih delovnih prostorih si ustanovitelji ne delijo le prostora, temveč sodelujejo tudi v dialogu. V prostoru Makerspace Carinthia, ki je kombinacija delavnic in pisarn, razvijajo prototipe, sklepajo sodelovanja in včasih tudi prijateljstva. Če pri delu potrebujete svež zrak in razgled: Na plaži Businessbeach neposredno ob Vrbskem jezeru vas čakajo brezžični internet, električna vtičnica in lastna omarica – edino, kar morate storiti sami je, da skočite v vodo!
© Michael Stabentheiner
Ustanovitev podjetja na Koroškem je trend – v najjužnejši avstrijski deželi vsako leto ustanovijo približno 2.500 novih podjetij. Jürgen Kopeinig, direktor zagonskega središča build!, razkriva, kakšni so tamkajšnji okvirni pogoji, kako se mreža razvija in katera zagonska podjetja je treba spremljati v prihodnosti.
“Pri nas je ustanovitev podjetja preprosta in nezapletena.”
Carinthia.com: Ko govorimo o lokacijah za zagonska podjetja, se v Evropi spomnimo na mesta, kot so Berlin, London ali Barcelona. Zakaj bi morali ob tem pomisliti tudi na Koroško?
Jürgen Kopeinig: Na prvi pogled smo na Koroškem nekoliko prikrajšani, saj na primer nimamo tehnične univerze. Če se primerjamo z Dunajem, kjer na Tehnični univerzi študira približno 26.000 študentov, smo v drugi kategoriji. Ampak glede na to sploh ne ustvarimo tako malo. To je tudi posledica dejstva, da od leta 2012 razmišljamo širše in smo uvedli izraz trilateralni zagonski ekosistem. Trudimo se izkoristiti bližino tromeje na Koroškem in vzpostavljamo intenzivne povezave z Italijo, na primer z deželami Furlanija-Julijska krajina, Benečija in Južna Tirolska, ter s celotno Slovenijo.
Kaj to konkretno pomeni?
Kopeinig: Na podlagi projektov smo v zelo tesnem osebnem dialogu. Na ta način želimo idejo regije Alpe-Adria, ki je prisotna že nekaj časa, prenesti na sektor zagonskih podjetij. Primer tega: Slovensko zagonsko podjetje želi vstopiti na nemško govoreče tržišče. Koroška je lahko kontaktna točka, ki to omogoča, na primer s coworkingom, torej z zelo nizkimi stroški. Lahko pa ustvarim povezavo med koroškim zagonskim podjetjem, ki razvija novo tehnologijo za pralne stroje, in podjetjem, kot je Gorenje v Sloveniji. To lahko pripelje do sodelovanja ali celo kooperacije.
To je nekaj, s čimer se lahko postavimo ob bok lokacijam, kot je na primer London. Danes v svetu, kjer marsikdo dela na daljavo, ni nujno, da živim v dragem velemestu, da bi bilo moje zagonsko podjetje uspešno. Sedim lahko tudi ob Vrbskem jezeru, kjer se nahaja poslovna plaža z brezžičnim internetom in vsem ostalim, kar potrebujem. Tam lahko sproščeno delam v čudovitem okolju. To je priložnost za to območje.
Kateri pogoji so na Koroškem še posebej ugodni?
Kopeinig: Gotovo je treba omeniti dobre povezave in kratke razdalje. Pri nas je ustanovitev podjetja preprosta in nezapletena. Morda nimamo 25 zagonskih inkubatorjev, kot jih imajo na Dunaju ali v Münchnu, ampak le en inkubator, ki je odgovoren za tehnološko usmerjena zagonska podjetja, in središče za zagonska podjetja pri gospodarski zbornici. S tem prihranite veliko časa. Tako je vse skupaj nekoliko manjše in mislim, da je tudi konkurenca manjša kot v velikih mestih, kjer je konkurence veliko več. In ljudje, ki so odgovorni za zagonske teme, se s tem ukvarjajo že dlje časa. Mnogi se s tem ukvarjajo že zelo dolgo, zato se med seboj poznamo. To pomeni, da lahko odprta vprašanja pogosto hitro uskladite in da nekatere stvari potekajo hitreje. To je vsekakor značilno za našo lokacijo. Omeniti je treba tudi: Možnosti za subvencije so zelo dobre.
Za zagonski ekosistem je pomembna tudi delujoča mreža stikov. Kakšno je stanje glede tega na Koroškem?
Kopeinig: Lahko bi rekli, imamo več ravni. Vse je neposredno povezano s koroškim sistemom, ki se vse bolj povezuje. Začelo pa se je leta 2015 s platformo Startnet Carinthia, s katero smo želeli ponuditi celovito kontaktno točko za ljudi, ki jih zanima ustanovitev podjetja. V ta namen so vse javne ustanove, ki ponujajo storitve za zagon podjetij, združile moči ter začele z intenzivnejšo izmenjavo in usklajevanjem na operativni ravni. Na podlagi tega sta se trenutno razvili dve stvari: Prvič, po nekajletnem premoru ponovno organiziramo natečaj idej imenovan 90 sekund (90 seconds), ki vključuje vse zainteresirane strani v procesu ustanavljanja podjetij. Drugič, uvajamo novo platformno rešitev, Koroško mrežo zagonskih podjetij prek platforme Acterio. S tem želimo zagotoviti jasen in posodobljen pregled omrežja zagonskih podjetij ter tako ustvariti dodano vrednost za vsakega uporabnika.
Če izstopimo iz koroškega okolja in razmišljamo v širših dimenzijah, pride do izraza trilateralni zagonski ekosistem, ki sem ga omenil na začetku. Z zagonskim središčem build! smo na avstrijski ravni tudi del mreže AplusB. Kratica pomeni »Academia Plus Business«, ki predstavlja avstrijsko mrežo inkubatorjev. Koroška je, skupaj z organizacijami in ustanovami iz Vorarlberga, Tirolske in Salzburga, del mreže »AplusB South-West«. Skupaj želimo, da nas v posameznih zveznih deželah zaznajo kot osrednjo kontaktno točko za raziskovalne in tehnološko usmerjene zagonske projekte ter da se pozicioniramo kot pomemben akter za v rast usmerjena zagonska podjetja v Avstriji in sosednjih regijah. Ideje izmenjujemo na podlagi določenih tem. Zamisel se izkazala za zelo učinkovito in v drugih zveznih deželah se že uveljavlja v večji meri – to se mi zdi zelo zanimivo.
S Središčem za zagonska podjetja build! ste že podprli številna zagonska podjetja. Katera so vam še posebej ostala v spominu?
Kopeinig: Najuspešnejše zagonsko podjetje, ki je nastalo s sodelovanjem središča build!, je Bitmovin, ki ga vodijo Stefan Lederer, Christopher Müller in Christan Timmerer, kot verjetno veste. Ko smo začeli s projektom build! sem bil član svetovalnega odbora, in dobro se spomnim, kako smo razmišljali, ali bo imela ekipa, v kateri so bili univerzitetni asistenti, dovolj časa še za omenjeni projekt. Člani svetovalnega odbora smo bili verjetno nekoliko naivni, vendar nas je zamisel na srečo prepričala. Razvoj je bil zelo vznemirljiv in danes je to odlično podjetje. Navdušila me je tudi družba Augmensys, ki je zelo zgodaj uporabila razširjeno resničnost in razvila programsko opremo za industrijo, ki natančno prikazuje, kaj je potrebno, na primer pri vzdrževanju industrijskega obrata. Zelo inovativna je tudi Jutta Isopp iz Messfelda, ki nudi rešitve na področju vzdrževanja in servisiranja industrijskih obratov ter sodeluje pri številnih projektih. Lahko bi nadaljeval in našlo bi se še več podobnih primerov.
Katera koroška zagonska podjetja je trenutno dobro poznati in spremljati?
Kopeinig: Najprej bi pomislil na podjetje LoconIQ, ki je zelo zanimivo. Ustanovitelj Daniel Neuhold je izjemno inteligenten, dela dan in noč in zbral je zelo dobro ekipo ter je na odlični poti. Prepričan sem, da je on naslednji Bitmovin. Drug zanimiv primer je podjetje Trastic. Pri proizvodnji svojega trajnostnega oblikovalskega pohištva uporabljajo 100-odstotno reciklirane materiale in temeljijo na energetsko učinkovitem proizvodnem procesu brez odpadkov, zato so nedavno prejeli nagrado za trajnostni razvoj »KWF.nachhaltig 2023«. Na dobri poti sta tudi NeedNect, turistična rešitev, ki vnaprej poizveduje po željah gostov, s čimer zmanjšuje stroške in povečuje zadovoljstvo strank, in Solution Zero, inovativni strešnik za boj proti globalnemu segrevanju. Zanimivih je še nekaj drugih, kot sta Swircle, potujoči vsebnik za knjige, in PiktID, ki ima rešitev za občutljive slikovne podatke in deluje tudi z umetno inteligenco. A to še zdaleč niso vsi – na Koroškem se veliko dogaja in rad sem tukaj, ker ima Koroška neverjeten razvojni potencial. Tu odlično sodelujemo in napredek je vedno oprijemljiv, pa tudi ker je podpiranje ustanoviteljev zelo zabavno.
@ Amt der Kärntner Landesregierung
Z veseljem vam svetujemo in pomagamo pri prehodu podjetij na ekološki način poslovanja. Podjetniki, ustanovitelji podjetij in investitorji lahko v naši brošuri najdete še več vznemirljivih zgodb o Koroški. Zelo bomo veseli tudi vaših povpraševanj.
