Carinthia.com: Gospod Lamprecht, kako različni tehnološki parki, kot so znanstveni in tehnološki park Lakeside, tehnološki park v Beljaku in bodoči tehnološki park Lavanttal v St. Paulu, prispevajo k moči Koroške kot inovacijskega središča?
Bernhard Lamprecht: Naši tehnološki parki ustvarjajo najboljše možne delovne pogoje za lokalna podjetja, raziskovalne organizacije in svoje zaposlene. Jasna usmeritev in namenske prednostne naloge ustvarjajo sinergije, ki pospešujejo proces inovacij. Ko se ljudje srečujejo v kampusu, si skoraj samodejno izmenjujejo ideje in prihajajo do novih zamisli. Kot podporne organizacije – v Lakeside Parku, tpv in v prihodnosti tudi v St. Paulu – smo si zadali nalogo, da zagotovimo to povezovanje in da smo na nekaterih področjih gonilna sila inovacijskih projektov.
Kakšna infrastruktura in viri so na voljo podjetjem na Koroškem za uspešno rast?
Bernhard Lamprecht: Poleg tehnoloških parkov obstajajo tudi raziskovalne organizacije in grozdi, ki podjetja dejavno podpirajo. Na Koroškem smo na primer tesno povezani s Štajersko, tako imenovano inovacijsko regijo jug, tako da imajo podjetja koristi zaradi dodatnih virov in obilnega strokovnega znanja.
Prav tako si prizadevamo ustvariti najboljše možne raziskovalne pogoje. Poseben poudarek je največji avstrijski raziskovalni čisti prostor v parku tpv, ki ga upravlja podjetje Silicon Austria Labs (SAL). Tam srednje velikim podjetjem omogočamo izdelavo prototipov in majhnih serij ter sodelovanje z vodilnimi raziskovalci, kar je jasna prednost te lokacije.
Kaj je še značilno za Koroško kot lokacijo in jo razlikuje od drugih evropskih tehnoloških in raziskovalnih lokacij?
Bernhard Lamprecht: Poleg tehničnih elementov ponujamo predvsem delovne in bivalne prostore. Ko v parku Lakeside pogledam skozi okno, vidim zelo zeleni delovni prostor. Kolega, s katerim sva skupaj študirala in je zdaj zaposlen v enem od podjetij, ki imajo tukaj sedež, je park Lakeside opisal kot »najboljše in najlepše delovno mesto, kar jih je kdaj imel«.
Prepričan sem, da lahko Koroška kot regija ponudi zelo veliko in to je v današnjem času vedno bolj pomembno. Poleg odličnih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij lahko pijete vodo iz pipe, pred vrati imate gore in jezera, nedaleč stran pa je tudi morje. To pomeni: tu se vrhunske raziskave srečujejo z izjemnim okoljem, z jezeri, gorami in neokrnjeno naravo – življenjskim okoljem, ki navdihuje raziskovalce z vsega sveta.
Katere tehnologije in kakšne vrste razvoja so trenutno najbolj iskane in še posebej pomembne v različnih tehnoloških parkih na Koroškem?
Bernhard Lamprecht: Beljak je izjemno močan na področju mikroelektronike. Na podlagi lokalnih industrijskih velikanov, kot sta Infineon in SAL, se tu razvijajo stvari, ki nam bodo v prihodnosti zelo olajšale življenje. Podjetje aktivno išče nove materiale za proizvodnjo čipov – tudi zato, da bi bili v prihodnosti čim bolj neodvisni od drugih držav – in si prizadeva porabiti manj energije ter optimizirati obstoječe postopke. Ena od glavnih tem v Lakeside Parku so raziskave dronov na Univerzi v Celovcu, pri katerih bi nas vsekakor uvrstil med vodilne. Podjetje Joanneum Research se na področju robotike intenzivno ukvarja z rešitvami za avtomatizacijo in povečanje produktivnosti. Fraunhofer KI4LIFE pa se je uveljavil tudi kot središče za uporabne raziskave umetne inteligence. Obstaja tudi močna povratna zanka v izobraževalni sistem, kjer se koroške univerze nenehno odzivajo s široko paleto programov, kot je na primer razvidno iz možnosti študija robotike in umetne inteligence ali umetne inteligence in kibernetske varnosti.
Kakšne priložnosti nudijo trajnostne tehnologije in okolju prijazne inovacije podjetjem na Koroškem?
Bernhard Lamprecht: V regiji je veliko podjetij, ki so dejavna na področju trajnosti, na primer podjetje SW Umwelttechnik, Go-E ali VUM Verfahren Umwelt Management GmbH s sedežem v Lakeside Parku. Na Koroškem ni vedno v ospredju stroškovno najugodnejša rešitev, temveč ekološko najbolj smiselna, ki pogosto dolgoročno prinaša tudi gospodarske koristi. Kako ravnati z določenimi gradbenimi materiali čez 20 ali 30 let – z vidika življenjskega cikla – če že zdaj veste, da bo odstranitev stala velike vsote denarja? Kot vodilni misleci (Thought Leader) želimo postati dober zgled in politika nas pri tem podpira.
Kateri so po vašem mnenju trije najmočnejši argumenti, da bi podjetja izbrala Koroško inovacijsko lokacijo?
Bernhard Lamprecht: Na Koroškem radi govorimo o tako imenovanem ravnovesju med delom in življenjem, s katerim na igriv način izražamo ravnovesje med dobrimi delovnimi in življenjskimi obveznostmi. Gore in jezera imamo tako rekoč pred vrati, pa tudi južnjaško vzdušje in sproščenost sta dejavnika, ki govorita v prid naselitvi na Koroškem. Drugič – k temu prispeva tudi visoka kakovost življenja – podjetja tu še vedno lahko najdejo dobro usposobljeno delovno silo. In tretjič, na Koroškem smo sredi dogajanja. Zelo dobro smo povezani z avstrijskimi metropolami, kot sta Gradec in Dunaj, ter s severno Italijo in Slovenijo. Ta osrednja lokacija je več kot dobrodošla za mednarodne poslovne odnose.
Kaj bi želeli sporočiti podjetjem iz Avstrije in tujine, ki razmišljajo o izbiri Koroške kot lokacije za raziskave in razvoj?
Bernhard Lamprecht: Menim, da smo na Koroškem zaradi naše zanimive raziskovalne infrastrukture zelo uspešni. Podjetja, univerze in raziskovalne organizacije v regiji tesno sodelujejo. Poleg tega je visoka kakovost življenja prednost in odločilni dejavnik zlasti za zaposlene, ki prihajajo iz tujine.
Trenutno na primer ugotavljamo, da je Koroška še posebej privlačna za kvalificirane delavce iz Nemčije: življenjski stroški so ugodnejši kot v Münchnu ali Berlinu, na voljo pa je visoka stopnja varnosti, narava in družinsko vzdušje. Tudi politiki aktivno podpirajo mednarodne strokovnjake, kar je dodatna očitna prednost lokacije.