Želite izvedeti več o izobraževalni destinaciji Koroška?
Zainteresirani lahko najdete več informacij o Koroški kot izobraževalni destinaciji v priloženem dokumentu. Veselimo se tudi vaših vprašanj in vam z veseljem pomagamo z nasveti in podporo.
Gert Steinthaler
Mednarodne priložnosti in individualni pristop
Med Alpami in Jadranom, v osrčju najjužnejše avstrijske zvezne dežele,
se nahaja univerza, ki združuje akademsko odličnost z visoko kakovostjo življenja:
Univerza v Celovcu. Sodoben kampus ob Vrbskem jezeru študentom iz vseh koncev sveta nudi navdihujoče okolje.
Od leta 1970 se je univerza razvila v mednarodno priznano izobraževalno in raziskovalno središče, kjer trenutno študira približno 13.300 študentov.
Več kot 50 študijskih programov, mednarodno okolje in posebej dobro razmerje med številom študentov in profesorjev ustvarjajo podlago za individualni razvoj in v prihodnost usmerjeno učenje.
Štirje razlogi za študij na Univerzi v Celovcu
Vedno več mladih se odloča za Univerzo v Celovcu – za kraj, kjer lahko študirajo v sodobnem okolju. Za to obstaja več dobrih razlogov:
1. Raznolika ponudba študijskih programov
Najsi gre za kulturne, ekonomske, družbene ali tehnične vede: Univerza v Celovcu nudi raznoliko ponudbo študijskih programov. Na voljo je 22 dodiplomskih in 30 magistrskih študijskih programov, 5 doktorskih programov in 14 predmetov študija za učitelje – med vsem naštetim tudi 15 programov v angleškem jeziku. Okoli 20 univerzitetnih programov omogoča praktično nadaljnje izobraževanje na področjih ekonomije in menedžmenta, zdravstvenih ved ter izobraževanja in poučevanja. Zato je Univerza v Celovcu ena najpomembnejših institucij za nadaljnje izobraževanje na jugu Avstrije.
Daniel Waschnig
2. Individualna podpora in zelo zadovoljni študenti
Univerza v Celovcu s povprečnim razmerjem 38 študentov na profesorja stavi na individualno podporo. Predavatelji svoje študente podpirajo z veliko predanostjo in osebnim pristopom. Pomembno je tudi to: Univerza v Celovcu je bila prva univerza na svetu, ki je prejela kar dve nagradi Global Student Satisfaction Award – znak za izjemno kakovost poučevanja in raziskovanja.
Daniel Waschnig
3. Eden od najbolj prijetnih krajev za študij na področju Alp
Deset hektarjev velik kampus je zelen in sodoben ter leži le nekaj minut od Vrbskega jezera. Privlačno študijsko okolje zagotavljajo tudi kratke razdalje, sodobna infrastruktura, velika knjižnica, kavarne, raznolike možnosti preživljanja prostega časa in živahno kulturno življenje v Celovcu. Kolesarjenje, pohodništvo ali kopanje – ravnovesje med študijem in zasebnim življenjem je zelo uravnoteženo.
Daniel Waschnig
4. Cenovno ugodno življenje in odlične študijske razmere
Celovec je eno večjih mest v Avstriji, kjer so življenjski in stanovanjski stroški še vedno sprejemljivi. Pravične pogoje zagotavljajo stroški bivanja med 300 in 500 evri na mesec ter brezplačna študijska mesta za državljane EU, razen pristojbin ÖH, ki znašajo približno 25 evrov na semester. Mnogi študijski programi so prosto dostopni, za nekatere so sicer potrebni sprejemni razgovori ali izpiti – nikjer pa ni omejitve vpisa. Pomembni sta le motivacija in predanost.
Daniel Waschnig
Rektorica univ. prof. dr. Ada Pellert, Univerza v Celovcu
»Prihodnost pripada inteligentnemu sodelovanju«
Najsi gre za tehnologijo in kulturne vede ali informatiko in znanstveno komunikacijo – na Univerzi v Celovcu se srečujejo discipline, ki skupaj ustvarjajo nekaj novega. Rektorica prof. dr. Ada Pellert stavi na interdisciplinarnost, mednarodno mreženje in teme z regionalnim vplivom. V pogovoru nam razkriva, zakaj je za njo Koroška zanimiva evropska regija, kakšen potencial vidi v alpsko-jadranskem prostoru in kako neobičajne kombinacije študijskih programov študente pripravijo na prihodnost.
Ada Pellert
»Študente želimo spodbuditi, da postanejo nosilci sprememb.«
Carinthia.com: Univerza v Celovcu je največja akademsko-izobraževalna ustanova na Koroškem in središče za pridobivanje, izmenjavo in prenos znanja v celotni regiji Alpe-Adrija. Kaj za vas pomeni študij, raziskovanje in poučevanje v Celovcu?
Prof. dr. Ada Pellert: Menim, da je ponudba predmetov odlična – od tehnike do kulturnih ved. Zanimiva je predvsem širina, ki mi zelo ustreza. Pomembna se mi zdi predvsem interdisciplinarnost, za katero je potrebna temeljna raznolikost študijskih smeri. In to tu nudimo. Hkrati je to univerza, kot pravi njen moto in kar lahko potrdim, »univerza kratkih razdalj«. V okviru študija študenti neposredno sodelujejo s profesorji, kar danes ni več samoumevno. Študij je izjemno intenziven, kar ga loči od študijev, ki jih obiskuje veliko študentov. Tudi tesna povezanost med posameznimi predmeti je za raziskovanje zelo spodbudna. To je velik potencial, ki ga univerza že izkorišča – in ki ga želim še naprej razvijati.
Kako bi bil ta razvoj viden v praksi?
Prof. dr. Ada Pellert: Trenutno uvajamo kombinirani študij, s katerim želimo sistematično spodbujati neobičajne kombinacije študijev: na primer študij jezikov s podjetništvom ali informatiko z znanstveno komunikacijo. Prepričana sem, da so v današnjem poslovnem svetu potrebne prav takšne kombinacije. Študenti naj se vprašajo: kaj mi ustreza? Kaj me zanima? Kako lahko izboljšam svoj profil? Želimo jim pomagati, da sledijo svojim strastem, hkrati pa ne izgubijo stika z delovnim trgom. Diplomanti visokošolskega izobraževanja so tudi nosilci sprememb, zato jih želimo k temu spodbujati. Zato podjetništvo in družbeno inovativnost utrjujemo kot način razmišljanja.
Kako bi ocenili visokošolsko okolje na Koroškem v primerjavi z drugimi regijami v državi in v tujini? Kje ste trenutno in kako se želite razvijati?
Prof. dr. Ada Pellert: Na Koroško sem prišla tudi zato, ker jo vidim kot zanimivo evropsko regijo. Razvojni projekti, kot je predor Koralm, to še dodatno krepijo. Velika prednost sta tudi položaj na meji z Italijo in Slovenijo ter bližina Štajerske. Moja vizija je, da se ta potencial s čezmejnim mreženjem še bolje izkoristi. Študenti morajo spoznati kraj, kjer študirajo – z vsemi prednostmi in posebnostmi regije – ter pri tem upoštevati gospodarsko območje Alpe-Adrija, od Benetk, Trsta, Vidma, Ljubljane, Maribora do Hrvaške.
Kateri študijski programi so na Koroškem trenutno najbolj priljubljeni – in ali to ustreza potrebam lokalnih podjetij?
Prof. dr. Ada Pellert: Zelo sta priljubljeni robotika in umetna inteligenca, tudi na mednarodni ravni. Tu so plodna tla: zunajuniverzitetno raziskovanje, kot je Joanneum Research, zanimive možnosti za opravljanje prakse in dobre poklicne možnosti.
Razcvet doživljata tudi medijski in komunikacijski sektor. Novi študijski programi, kot je Digital Media Communication, so zelo uspešni. Klasične smeri, kot so pravo, poslovna ekonomija, kulturne študije in učiteljski poklic, pa seveda ostajajo pomembni temelji. Kombinirani študiji zdaj omogočajo na primer povezavo prava s filozofijo. Tako za trg dela vznikajo zanimivi novi profili.
V svojih publikacijah se vedno znova ukvarjate z digitalizacijo in novimi oblikami učenja. Do leta 2021 ste bili članica digitalnega sveta nemške zvezne vlade. Kaj za Koroško pomenijo ključne tehnologije, kot je digitalizacija?
Prof. dr. Ada Pellert: Pomenijo zelo veliko. Naša univerza se nahaja tik ob Lakeside Parku – živahnem tehnološkem parku, posvečenem informacijski tehnologiji. To je klasična situacija, v kateri imajo vsi koristi: podjetja razvijajo zanimive projekte, v katere vključujejo študente, ki lahko tako preskušajo svoje sposobnosti. Nastajajo zagonska podjetja, najbolj znano doslej je podjetje Bitmovin. Mislim, da to lahko dobro nadgradimo in razvijemo. Če na primer imenujemo profesorja za virtualno in razširjeno resničnost, se ponovno vzpostavi povezovanje: s poučevanjem, s področjem proizvodnje in storitev, z zdravstvenimi temami. Digitalizacija je področje raziskovanja in hkrati orodje za nadaljnji razvoj univerze.
Ali na univerzi trenutno potekajo projekti, ki se vam zdijo posebej obetavni?
Prof. dr. Ada Pellert: Trenutno intenzivno delamo na ustanovitvi centra COMET – sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Tema je odpornost organizacij z decentraliziranimi, avtonomnimi, dinamičnimi, ohlapno povezanimi IT-sistemi. To zveni abstraktno, vendar je pomembno tako za energetiko kot tudi za logistiko ali organizacije v zdravstvenem sektorju. Gre za tehnologijo, organizacijo in nazadnje tudi za upravljanje s spremembami. Takšen center bi bil platforma za povezano sodelovanje. Zato menim, da je izredno pomembno, da tu delujemo skupaj.
Na katerih področjih sodelujejo visokošolske ustanove na Koroškem? In v kolikšni meri to koristi celotni regiji?
Prof. dr. Ada Pellert: Naše geslo »Prihodnost pripada inteligentnemu sodelovanju« uresničujemo tudi v okviru visokošolske konference z visoko strokovno šolo, pedagoško visoko šolo in zasebno univerzo Gustav Mahler. Primer za to je Digital Health, projekt, ki mi je zelo pri srcu. Pri tem projektu je pomembna povezava visoke strokovne šole s študijskimi programi medicine in raziskavami na področju medicine in tehnike. Ob natančnejšem pregledu pa smo našli tudi izhodišča, kako lahko prispevata pedagoška visoka šola in Univerza Gustav Mahler, kar se mi zdi čudovito. Druge teme so podjetništvo in družbene inovacije, tudi na področju povezovanja kulture in tehnologije.
Kje in kako se kot izobraževalna ustanova predstavljate na mednarodni ravni?
Prof. dr. Ada Pellert: Tudi to je tema, pri kateri se je dobro povezovati in potrebna je skupna strategija – z drugimi visokošolskimi ustanovami in deželo. Mnogi se sploh ne zavedajo, da 60 % dodane vrednosti na Koroškem prihaja iz industrije, ne iz turizma, ki ga večina obravnava kot najmočnejši gospodarski dejavnik. Tu obstaja še veliko potenciala. Koroška je območje, polno možnosti za študij in raziskovanje, v čudovitem okolju na stičišču treh kultur. To želimo v naši skupni komunikaciji še bolj poudariti. Edinstvena značilnost je tudi lepota lokacije, zato moramo to tudi odločno poudarjati.
Michael Stabentheiner