Michael Stabentheiner
Koroška se osredotoča na univerzitetne raziskave, ki se izvajajo tudi v praksi. Tesno sodelovanje med podjetji in univerzami zagotavlja inovacije, ki imajo neposreden vpliv na gospodarstvo. Tehnološki razvoj, kot so inteligentni energetski sistemi ali ukrepi za zaposlovanje – koroške univerze nudijo številne možnosti za tržno uveljavljanje novih idej in ciljno usmerjeno spodbujanje talentov.
Austria / Kärnten / Klagenfurt / STANDORTMARKETING KÄRNTEN / Dronenhalle Lakesidepark B13, Mitarbeiter*Innen der Universitaet Klagenfurt
Foto Copyright by Johannes Puch www.johannespuch.at
Na Koroškem poteka izmenjava na področju univerzitetnega raziskovanja, ki koristi obema stranema: Univerza v Celovcu in Visoka strokovna šola na Koroškem tesno sodelujeta s podjetji pri reševanju izzivov, kot so digitalizacija industrije, razvoj trajnostnih energetskih rešitev in avtomatizacija procesov. Ta partnerstva podjetjem omogočajo, da izkoristijo nove razvojne dosežke in hkrati pritegnejo strokovnjake prihodnosti.
1. Raziskovalna področja prihodnosti
Od elektronike in robotike do energetskih tehnologij – koroške univerze pokrivajo številna pionirska raziskovalna področja. Poudarek je vedno na praktičnih koristih: podjetja lahko dostopajo do obstoječega strokovnega znanja na področjih, kot so digitalizacija, umetna inteligenca in energetske tehnologije, ter sodelujejo z raziskovalci pri razvoju posebnih projektov, ki ustvarjajo gospodarsko dodano vrednost in pozitivno vplivajo na družbeni napredek. Glavna področja raziskav so omrežni sistemi, »ljudje v digitalni dobi«, sistemi samoorganizacije, raziskave trajnosti in energetska tehnologija.
2. Vozlišče za drone v Celovcu (Drone Hub Klagenfurt)
Vozlišče za drone v Celovcu je eden izmed osrednji delov Univerze v Celovcu in z največjo dvorano za drone v Evropi nudi edinstveno infrastrukturo za razvoj in preskušanje avtonomnih sistemov. Tu nastajajo tehnologije, ki postavljajo nove standarde v številnih industrijskih panogah, za reševalne službe in v kmetijstvu. Trenutni projekti vključujejo na primer razvoj dronov za pomoč v primeru nesreč in optimizacijo kmetijskih procesov. Podjetja lahko halo uporabljajo za preskuse in razvoj – od preskušanja prototipov do serijske proizvodnje.
Austria / Kärnten / Klagenfurt / STANDORTMARKETING KÄRNTEN / Dronenhalle Lakesidepark B13, Mitarbeiter*Innen der Universitaet Klagenfurt
Foto Copyright by Johannes Puch www.johannespuch.at
3. Praktične raziskave na Visoki strokovni šoli na Koroškem
Visoka strokovna šola na Koroškem je pionirka aplikativnih raziskav, ki se neposredno pretakajo v gospodarstvo. Praktični projekti, diplomske in magistrske naloge se razvijajo v tesnem sodelovanju s podjetji, in sicer s poudarkom na področjih, kot so mikroelektronika, pametni materiali in digitalizacija. Rezultat tega so rešitve, ki olajšajo vsakodnevno delovanje in spodbujajo inovacije: na primer digitalni nadzorni sistemi za proizvodnjo ali inovativne tehnologije shranjevanja obnovljivih virov energije. Hkrati imajo podjetja koristi tudi od stika z visoko usposobljenimi strokovnjaki.
Tine Steinthaler (de)
4. Zaposlovanje in znamčenje delodajalcev
Koroške univerze so pomembni partnerji za podjetja, ki želijo pritegniti nadarjene posameznike. Poleg zaposlitvenih portalov in kariernih sejmov so štipendije, pripravništva in skupni projekti priložnost, da že v zgodnji fazi vzpostavite stik z mladimi talenti in svojo blagovno znamko predstavite kot privlačnega delodajalca. Ena od glavnih prednosti je »podjetniška miselnost« (Entrepreneurial Mindset), ki jo univerze dejavno spodbujajo in ki že med študijem spodbuja praktično, poslovno usmerjeno razmišljanje. Univerze zagotavljajo tudi podporo pri razvoju kadrov in nadaljnjem usposabljanju ter razvoju programov nadaljnjega izobraževanja.
Austria / Kärnten / Klagenfurt / STANDORTMARKETING KÄRNTEN / Lakeside Park / Business Meeting
Foto Copyright by Johannes Puch www.johannespuch.at
Univerza v Celovcu je več kot le akademska ustanova za poučevanje – je gonilna sila regionalnega razvoja, inovacij in družbenega diskurza. S širokim naborom predmetov in v prakso usmerjenimi raziskavami združuje teorijo in uporabo, znanost in poslovanje. Prof. dr. Peter Schlögl, prorektor za prenos, sodelovanje in nadaljnje izobraževanje, aktivno sodeluje pri oblikovanju tega vmesnika. V tem intervjuju pojasnjuje, kako to sodelovanje poteka, kakšne spodbude daje in zakaj vidi univerzo kot prizorišče za pomembne teme, kot so trajnost, varstvo podnebja in demokratično sožitje.
»Kratke razdalje, tesne povezave med znanostjo in gospodarstvom ter mednarodno povezovanje v regiji Alpe-Jadran in širše – to je na Koroškem prisotno kot v skoraj nobeni drugi regiji.«
Carinthia.com: Prof. dr. Schlögl, Koroška želi na določenih področjih postati vodilna na področju inovacij. Kakšne možnosti za razvoj regije v naslednjih petih do desetih letih vidite in kakšno vlogo ima pri tem univerza?
Prof. dr. Peter Schlögl: Znanost ustvarja podlago za inovacije, zato je njena naloga, da omogoči stvari, o katerih še niti ne razmišljamo. Poleg inovacij izdelkov so to lahko tudi novi procesi ali poslovni modeli – na primer na področju pridelave lesa kot regionalne surovine ali v industriji mikroelektronike, po kateri je Koroška znana. Pri tem je ključnega pomena interdisciplinarni pristop. Menim, da se resnično dobre rešitve za glavne izzive našega časa pojavijo le, če se združijo različni pogledi. Na Univerzi v Celovcu pa se aktivno ukvarjamo s takšnimi rešitvami in pristopi. Naš cilj je tudi osveščati študente o tem, v njih vcepiti podjetniški duh in spodbujati podjetniško miselnost.
Kako Univerza v Celovcu in Visoka strokovna šola na Koroškem podpirata podjetja pri globalnih izzivih, kot so digitalizacija, podnebne spremembe in pomanjkanje kvalificirane delovne sile?
Prof. dr. Peter Schlögl: Spekter je zelo raznolik in sega od magistrskih ali diplomskih nalog usmerjenih v prakso do obsežnih raziskovalnih projektov, ki v družbi prispevajo k razširjanju novih idej, tehnologij ali konceptov. Imamo tudi sponzorirane profesorske programe, ki jih sponzorirajo podjetja in ciljno usmerjajo znanstveno strokovno znanje v gospodarski kontekst. Na področju digitalizacije se ukvarjamo s številnimi temami, zelo dejavni smo na področju umetne inteligence in tehnologije dronov, kar se zelo lahko uporabi tudi v praksi: kako lahko na primer droni pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb ali pri zaščiti pred plazovi? Poleg teorije gre tudi za konkretno uporabo in družbene koristi.
Ali lahko navedete primer prenosa znanja v industrijo?
Prof. dr. Peter Schlögl: Tu takoj pomislim na več stvari. Primer so tehnologije na področju pretakanja posnetkov, ki so nastale in bile razvite na naši univerzi ter so pripeljale do mednarodnih patentov in celo podružnic v Palo Altu. Obsežen projekt, ki ga financira država, za podnebno nevtralen Celovec kaže tudi, kako lahko znanost in praksa sodelujeta pri razvoju trajnostnih rešitev. Različna komunalna podjetja, podjetja, državljani in pristojni politični organi tesno sodelujejo z raziskovalci in skupaj stopajo na pot podnebno nevtralne prihodnosti. Projekt zdaj ne poteka več samo v Celovcu, temveč je del mednarodne mreže, v kateri so zastopana tudi druga mesta, ki se učijo drug od drugega.
Kako univerza podjetjem olajša sodelovanje?
Prof. dr. Peter Schlögl: Trenutno razvijamo okvir za sodelovanje – od sponzorstva za posamezna predmetna področja do organizacije raziskovalnih projektov ali oblik nadaljnjega izobraževanja. Na primer, trudimo se pojasniti pomembna vprašanja v zvezi z intelektualno lastnino, varstvom podatkov in poslovnimi skrivnostmi, da bi sodelovanje organizirali učinkovito in pregledno. Zato profesionaliziramo in sistematiziramo strukturo naših storitev, da bi še lažje spodbujali, pospeševali in olajševali sodelovanje med znanostjo in industrijo.
Katera raziskovalna področja so za podjetja še posebej pomembna?
Prof. dr. Peter Schlögl: Približno 1.500 ljudi, ki na Univerzi v Celovcu raziskujejo, poučujejo in jo upravljajo, predstavlja pisan mozaik različnih področij. V tem primeru bi izpostavil računalništvo, umetno inteligenco in raziskave na področju dronov, pa tudi celostne, participativne raziskovalne procese. Kot univerza gledamo na probleme z več vidikov in prispevamo k celovitim rešitvam. Navsezadnje je za reševanje družbenega problema, podjetniškega vprašanja ali tehnološkega izziva običajno potrebnih več različnih pogledov. To se odraža tudi v naših raziskovalnih projektih in projektih sodelovanja.
Na splošno bi univerza lahko zagotovila platformo, na kateri bi znanost, gospodarstvo in politika skupaj razvijali pomembne strategije. Z drugimi besedami, gre za nekakšno areno, kjer se lahko srečujejo ključni akterji in se pogajajo o tem, kako ravnati v prihodnje. Trdno sem prepričan, da lahko le s skupnim razmislekom in dialogom nastanejo resnično dobre ideje, socialno vzdržni rezultati in posledično učinkoviti procesi. Na univerzo gledamo tudi kot na nekakšen radar, ki zaznava, kaj se dogaja v svetu, in ključne dogodke prinaša na Koroško. Kot stičišče s svetom želimo omogočiti povezovanje regionalnega razvoja in gospodarske dinamike z mednarodnimi razpravami.
© Michael Stabentheiner
Raziskovalci, podjetniki, zagonska podjetja, investitorji in drugi zainteresirani v naši beli knjigi »Poslovne priložnosti na Koroškem« na enem mestu najdejo vse potrebne informacije o sodelovanju, mreženju, možnostih financiranja in stikih. Veseli smo vaših poizvedb in z veseljem vam bomo tudi osebno svetovali.
