KELAG: Polni energije za prihodnost
Race-to-Zero (Dirka do ničle) je globalna pobuda za doseganje globalne ogljične nevtralnosti do leta 2050. Doseganje tega ambicioznega cilja zahteva odločno ukrepanje in usklajeno sodelovanje vseh udeležencev. K temu pomembno prispeva družba Kelag, ki je celostni ponudnik energetskih storitev na Koroškem.
Pot do podnebne nevtralnosti
Avstrija je zavezana cilju, da do leta 2040 postane podnebno nevtralna. Do leta 2030 naj bi se toplogredni plini, ki niso predmet trgovanja z izpusti v EU, v primerjavi z letom 2005, zmanjšali za 36 %. Z viri, ki nam jih na Koroškem nudi hidroenergija, se Kelag že leta zelo trudi za doseganje teh ciljev. Širjenje obnovljivih virov energije in zagotavljanje zanesljivosti z njihovo oskrbo prek delovanja sodobnega in trajnostnega energetskega omrežja sta med osrednjimi področji odgovornosti koroškega ponudnika energentov.
©Standortmarketing Kärnten | Johannes Puch
Člana uprave družbe Kelag, Dannyja Güthleina, smo vprašali, kakšne načrte ima Kelag glede trajnosti, zanesljivosti oskrbe in širitve omrežne infrastrukture, kako je videti električno omrežje, ki bo pripravljeno na prihodnost in kakšno pot ubira Kelag glede na mednarodno naraščajoče stroške elektrike in ogrevanja.
Družba Kelag se že vrsto let osredotoča na širitev alternativnih, obnovljivih in trajnostnih tehnologij za proizvodnjo energije. Kakšne prednosti ima Koroška v primerjavi z drugimi?
Güthlein: Na področju obnovljivih virov energije ima zvezna dežela Koroška zaradi svoje lege in geografskih razmer velik potencial in je vodilna v širitvi obnovljivih virov energije. Zlasti pri hidroenergiji že beležimo visoko stopnjo širitve. Ta je leta 2019 predstavljala 83 odstotkov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Če želimo, da energetski prehod uspe, moramo začeti bolje izkoriščati tudi druge obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna energija. Po vetrnem potencialu smo v Avstriji na četrtem mestu za Gradiščansko, Spodnjo Avstrijo in Štajersko. S fotovoltaiko lahko na koroških strehah do leta 2030 uresničimo potencial, ki znaša okoli 0,4 teravatne ure na leto. Za doseganje podnebnih ciljev do leta 2030 pa je nujna širitev fotovoltaike na Koroškem za 1,1 teravatne ure oziroma 1,84 teravatne ure glede na prebivalstvo in površinski delež. Del strategije družbe Kelog glede fotovoltaike je torej širitev na odprte prostore.
Glavni cilj energetskega prehoda je odpraviti negativne vplive na okolje, ki jih povzroča uporaba onesnažujočih oblik energije, kot so fosilna goriva. To samodejno vodi do osredotočanja na obnovljive oblike energije. Kako se družba Kelag srednjeročno in dolgoročno pripravlja na vedno večje povpraševanje po električni energiji, ki jo na primer sproža elektromobilnost?
Güthlein: Energetski preobrat na Koroškem ni samo preobrat na področju pridobivanja elektrike, ampak predvsem preobrat pri ogrevanju in mobilnosti. Transportni segment se v približno 90 odstotkih naslanja na energijo iz fosilnih virov, toplotni pa v okoli 30 odstotkih – z razogljičenjem moramo začeti predvsem na teh področjih. Zato je e-mobilnost že vrsto let sestavni del naše poslovne strategije. Da bi pokrili vse večje povpraševanje po energiji ob hkratni večji neodvisnosti od fosilnih goriv, zagovarjamo uravnoteženo širitev proizvodnje iz obnovljivih virov. V naslednjih desetih letih bomo vložili okoli dve milijardi evrov v obnovljive vire energije in potrebno omrežno infrastrukturo za zagotavljanje varne oskrbe z energijo na Koroškem – tudi za e-mobilnost.
Koroški podjetniki se intenzivno posvečajo tudi varčevanju z energijo. Po eni strani energetski prehod kot gospodarski motor ustvarja nove perspektive, izboljšuje kakovost življenja in ustvarja nova delovna mesta. Po drugi strani pa je to poseben podvig za podjetja in potrošnike. V kakšni obliki je družba Kelag partner koroških gospodarstvenikov?
Güthlein: Lokalna, zelena energija je odločilen dejavnik za Koroško kot poslovno lokacijo in za pripadajoča poslovna naselja. Podnebno nevtralna industrija z nizkimi stroški CO2 in neodvisnost oskrbe z energijo sta le dva razloga, ki govorita v prid obnovljivim virom energije. Poleg klasične elektroenergetske pogodbe podjetjem zato ponujamo rešitve, kot so PV pogodbe in pogodbe o nakupu električne energije (PPA), da lahko dolgoročno pridobivajo električno energijo iz obnovljivih virov domače energije.
Danny Güthlein
“Pomembno izhodišče je varna in zanesljiva oskrba z energijo ter učinkovita raba energije, na primer s toplotnimi črpalkami, daljinskim ogrevanjem in e-mobilnostjo. Hkrati vlagamo v povečanje učinkovitosti obstoječih elektrarn.”
Kelag je eno največjih podjetij na Koroškem, ki omogoča usposabljanje za poklic in ima tudi lastno učno središče. Kakšne perspektive imajo mladi pri največjem koroškem energetskem ponudniku?
Güthlein: Kakovostno in trajnostno usposabljanje novih strokovnjakov postaja v času pomanjkanja kvalificiranih delavcev vse pomembnejše. V vajeniškem letu 2022/2023 imamo 20 odstotkov več vajencev za tehnično vajeništvo kot lani. Trenutno izobražujemo 115 mladih za poklice elektrotehnika, izdelovalca kovinskih konstrukcij, kuharja ali pisarniškega referenta. Tako kot mnoga druga podjetja tudi mi opažamo, da je mlade vse težje navdušiti za vajeništvo. Temu trendu se zoperstavljamo s celovito ponudbo usposabljanja v naši vajeniški šoli v kraju St. Veit an der Glan in dobrimi zaposlitvenimi možnostmi po usposabljanju in ponudbami, kot sta vajeništvo s srednješolsko maturo ali vajeništvo po zaključeni srednji šoli, ki sta namenjeni predvsem nagovarjanju starejših, da bi se odločili za vajeništvo.
Ostanimo v mednarodnem prostoru. Lokacijski marketing Koroške trenutno komunicira prednosti gospodarske, izobraževalne in raziskovalne regije Koroške na ciljnih trgih severne Italije, Slovenije in južne Nemčije. Ali med Kelagom in našimi sosednjimi državami obstajajo kakšne oblike sodelovanja oziroma sinergije, ki zagotavlja dvostranske, predvsem gospodarske prednosti?
Güthlein: Poleg poslovanja v tujini smo v stiku z energetskimi podjetji in operaterji omrežij v številnih državah. Naše hčerinsko podjetje Kärnten Netz je na primer trenutno vključeno v projekt GreenSwitch, ki smo ga zagnali skupaj s podjetji iz Slovenije in Hrvaške. Cilj projekta je optimizirati uporabo obstoječe elektroenergetske infrastrukture ter omogočiti integracijo novih tehnologij in naprednih funkcionalnosti v prenosna in distribucijska omrežja.
Razpoložljivost in stroški energije postajajo vse bolj lokalni dejavnik in so odločilni za odločitev o lokaciji podjetja. Kako je po vašem mnenju tu umeščena Koroška?
Güthlein: Pomembno izhodišče je varna in zanesljiva oskrba z energijo ter učinkovita raba energije, na primer s toplotnimi črpalkami, daljinskim ogrevanjem in e-mobilnostjo. Hkrati vlagamo v povečanje učinkovitosti obstoječih elektrarn. Potencial za pridobivanje obnovljive energije na Koroškem obstaja. Za zadostno uporabo vodne energije, fotovoltaike in biomase, pa tudi vetrne energije, je potrebno družbeno soglasje o energetskem prehodu. Le tako lahko vsi skupaj prispevamo k trajnostnemu energetskemu sistemu in postanemo neodvisni od uvoženih fosilnih goriv, kot sta nafta in zemeljski plin.
Danny Güthlein
V Nemčiji rojen Danny Güthlein je pri družbi KELAG zaposlen od leta 2008. Aprila 2020 je postal član uprave in je od takrat odgovoren za poslovno administracijo, finance in prodajo. Pred tem je bil 45-letnik kot vodilni manager odgovoren za revizije pri KPMG, v več nemških energetskih podjetjih pa se je ukvarjal z upravljanjem naložb, kontrolingom in načrtovanjem.