Verjetno tudi zato, ker imajo podjetja zelo odprto in plodno povezavo z univerzami, raziskovalnimi institucijami in drugimi podjetji.
Da, to se nam zdi bistveno, ker je učinkovito. V Beljaku in Celovcu so tehnološki parki neposredno povezani s šolami in raziskovalci, tudi lokacijsko so si blizu. Študentje tehnoloških šol denimo delajo pri realnih projektih, tesno sodelujejo s podjetji in imajo zato po koncu študija večinoma zagotovljeno službo. Gradbeno podjetje Strabag na primer celo financira Koroško univerzo uporabnih znanosti, študentom podeljuje štipendije in jih podpira na njihovi študijski poti ter jih med prakso seznanja z svojim delovanjem. Tako podjetje skrbi za svojo prihodnost, saj si zagotovi visokousposobljene ljudi. Del svojih sredstev celo nameni promociji študija, da pritegne študente. Proaktivna skrb za bodoče kadre je, kot kažejo izkušnje, bistvena za nemoten razvoj podjetij. Vendar pa podjetja pri teh prizadevanjih v celoti podpirajo koroške institucije. Tako pravzaprav delujejo stvari na avstrijskem Koroškem – od ideje do vključitve izobraževanja, raziskovanja in podpore podjetjem na vseh ravneh, in to ne glede na to, ali prihajajo iz Slovenije ali Avstrije. Kar četrtina naših študentov je Neavstrijcev, podobno inkluzivno je tudi podjetništvo. Mednarodni doseg avstrijske Koroške se je v zadnjih desetih letih res razplamtel.
Zdi se, da so ljudje na avstrijskem Koroškem v ospredju – ne le kot delovna sila, ampak kot srce gospodarskega in podjetniškega razvoja. Kako pritegnete visokousposobljene ljudi, ki s svojim entuziazmom iz surovin in idej ustvarijo izdelke z veliko dodano vrednostjo?
Na začetku je bilo zelo pomembno, da je avstrijska Koroška sploh prepoznala, kako pomembni so ljudje za njen razvoj. Temu je sledil razmislek o tem, kaj vpliva na odločitev ljudi, predvsem tistih iz tujine, da bodo tu ustvarjali ali celo živeli. Ustanovili smo podporne službe, ki pomagajo, da prehod iz tujine poteka čim bolj gladko. Koroški center dobrodošlice (CWC) denimo tujce spremlja pri vseh korakih in jim daje vse potrebne informacije. Poveže jih z relevantnimi ustanovami in jim pomaga pri administrativnih zadevah ter jih vodi mimo ovir, na katere bi sicer morda naleteli. Predvsem pa se v CWC zavedajo, da z delavcem ali podjetnikom lahko pride tudi njegova družina, ki potrebuje nastanitev, službo za zakonca ter kakovostne mednarodne šole in vrtce. Seveda pa vse to ne pomeni veliko, če na trgu dela ni dovolj kvalificiranih delavcev. To je še vedno naš izziv. Zato se v veliki meri osredotočamo na še močnejše povezave univerze s podjetji. Ko se seštejejo pomoč deželne vlade, obstoj prostorov in organizacij, ki ponujajo podporno okolje, možnost ciljnega študija, privlačne službe in zanimivo okolje za življenje, smo že daleč. Za rezultat pa je vendarle potreben čas.
Zakaj pa ste se v gospodarskem smislu začeli intenzivno obračati proti Sloveniji?
Enajst let sem v Sloveniji delal za Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, zato dobro poznam posebnosti slovenskega gospodarstva in trga dela. Mislim, da je potencial slovenskih idej in znanja izjemen. Sem pa spoznal, da v slovenskih podjetjih vlada velika osredotočenost na preboj na nemški trg. Ta ambicioznost je sicer odlična, a že takrat sem številnim slovenskim podjetjem poleg povezav z nemškim trgom svetoval navezavo na – zgodovinsko in kulturno – njim najbližji avstrijski trg. Ta je po vseh kazalnikih odlična odskočna deska za prodor na nemški trg. Vsem podjetjem, posebno zagonskim, ki svoj produkt šele razvijajo in še nimajo kapacitet za zaposlitev vodilnih kadrov in oblikovanje logističnih točk v Nemčiji, sem dal nasvet, naj najprej razmišljajo o prodoru ideje čez mejo. V vseh pogledih je idealno, če gre razvoj po korakih. Najprej preizkusiš in dodatno razvijaš svoj produkt bližje domačemu trgu, denimo na avstrijskem Koroškem. S tem je odprta pot do celotnega avstrijskega trga, pa tudi do večjih trgov, na primer nemškega. Vemo, kako delujejo veliki, ker imamo z njimi bogate izkušnje. In znano je, da je na večje trge lažje prodreti s širokim naborom referenc predvsem iz držav, ki mejijo na trg, na katerega se želiš prebiti. Manjši trg je lahko testni poligon za večjega. V prid temu dejstvu pa govori tudi logistični razvoj avstrijske Koroške. Logistični center se intenzivno razvija, kmalu bo Celovec z Gradcem in Dunajem povezan z izjemno hitro železnico, dograjuje se druga cev karavanškega predora. Avstrijska Koroška je torej tudi logistično logična stopnica na poti naprej.
