Carinthia.com: Dr. Eggeling, po čem se Koroška z vašega vidika razlikuje od drugih evropskih raziskovalnih in tehnoloških lokacij?
Dr. Eva Eggeling: Ko smo leta 2019 ustanovili Fraunhofer-KI4LIFE, so nas že od samega začetka sprejeli z odprtimi rokami – z otipljivim prepričanjem, da bo mednarodna raziskovalna institucija koristila celotni regiji. To ni nekaj samo po sebi umevnega. Namesto strahu pred konkurenco smo na Koroškem spoznali močno kulturo sodelovanja.
Posebej je treba poudariti bližino med zadevnimi akterji: podjetja, gospodarska zbornica, deželna vlada in raziskovalne ustanove so dobro povezani in tesno sodelujejo. Zaradi bližine med podjetji, politiko in raziskavami je na Koroškem marsikaj lažje uresničljivo. Tu lahko podjetja hitro poiščejo potrebne stike in možnosti financiranja. Inovacije ne nastajajo izolirano – Koroška nudi ekosistem, v katerem lahko ideje dozorevajo in se ciljno uresničujejo.
Katere prednosti vidite v raziskovalnem prostoru in sodelovanju s podjetji tukaj na Koroškem?
Dr. Eva Eggeling: Koroška je močna na področju informacijske tehnologije – skozi okno gledam Lakeside Science & Technology Park – vendar je z mojega vidika raziskovalno področje veliko širše. Med uporabnimi raziskavami in podjetji, ki se osredotočajo na inovacije, obstaja tesna povezava. Posebej presenetljiv je praktični pomen tega: medtem ko so nekatere raziskovalne lokacije akademsko-teoretično usmerjene, je pri nas poudarek neposredno na izvajanju komercialno izvedljivih tehnologij.
Druga prednost je mednarodna povezanost. Geografska bližina Slovenije in Italije prinaša določeno internacionalnost, ki ima pomembno vlogo tako pri raziskovalnem sodelovanju kot pri dostopu do trgov. Za podjetja to pomeni: ljudje, ki se odločijo za življenje tukaj, niso povezani le lokalno, temveč imajo tudi povezavo s celotno regijo Alpe-Jadran.
Raziskovanje umetne inteligence je globalno tekmovanje. Kako se je Koroška uspela umestiti v to zelo dinamično okolje in kako se razlikuje od drugih inovacijskih središč?
Dr. Eva Eggeling: Odločitev, da se na Koroško preseli Center za umetno inteligenco Fraunhofer, je bila pametna in v prihodnost usmerjena poteza. Že pred navdušenostjo nad storitvijo ChatGPT je bilo jasno, da je umetna inteligenca ključna tehnologija prihodnosti in da je pomembno, da se na tem področju čim prej uveljavimo. Zagotovo lahko trdimo naslednje: tako mi kot celotna regija smo to pravočasno zaznali – ob pravem času so začeli sodelovali pravi akterji s podobno vizijo ter potrebnim pogumom in pionirskim duhom.
Pristop je jasen: Koroška ne tekmuje s tehnološkimi velikani, kot je Google, temveč se osredotoča na specializirano uporabo umetne inteligence, ki podjetjem prinaša neposredne koristi. KI4LIFE se osredotoča na področja uporabe, kot so jezikovni modeli, računalniški vid in inovacije, ki temeljijo na podatkih. Zaradi tesne povezanosti z industrijo ne raziskujemo abstraktnih konceptov, temveč konkretne rešitve, ki jih podjetja lahko takoj uporabijo.
Kateri dejavniki, kot so izobraževanje, kvalificirana delovna sila ali kakovost življenja, so po vašem mnenju poleg tehnološke infrastrukture še posebej pomembni za podjetja, ki se želijo nastaniti na tem območju?
Dr. Eva Eggeling: Tehnološka infrastruktura je ključnega pomena, a sama po sebi danes ne zadostuje več. Predpostavimo, da sta dve lokaciji enaki glede prijaznosti do zaposlenih, izobrazbe, politike itd., vendar je le ena od njiju le lučaj od gora in jezer. Za katero lokacijo bi se odločili? Za mnoge strokovnjake je vprašanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem danes pomembnejše kot kdaj koli prej. Koroška ima s svojimi jezeri, gorami in rekreacijskimi zmogljivostmi pri tem jasno prednost: visoko kakovost življenja in neposreden stik z naravo.
Kakšne so prednosti za podjetja, ki se odločijo za sodelovanje z raziskovalnimi centri umetne inteligence, kot je KI4LIFE?
Dr. Eva Eggeling: Neposreden dostop do strokovnega znanja in izkušenj na področju raziskav pomeni, da podjetjem ni treba opraviti dolgih razvojnih ciklov, temveč lahko hitro pridobijo praktične rešitve. Če se odločite za sodelovanje z nami, dobite nekaj novega, inovativnega, prilagojenega, kar vam nudi tudi konkurenčno prednost. Lahko bi rekli tudi: to želimo narediti hitreje, bolje ali preprosto drugače kot ostali. Rada pa bi poudarila, da kot institucija za aplikativne raziskave ne tekmujemo neposredno z razvijalci programske opreme, ki so nam blizu. Veliko bolj nas zanima širjenje znanja, prinašanje novih pristopov in rešitev podjetjem ter sodelovanje pri uporabi idej za prave izdelke. To je za nas v Fraunhoferju še posebej pomembno.
Ali lahko navedete nekaj primerov, kako ta pristop koristi podjetjem v regiji?
Dr. Eva Eggeling: Dober primer je naše sodelovanje s celovškim krovskim podjetjem FP-Dach. Za to podjetje smo razvili umetno inteligenco, ki predvidi stopnjo vlage v strehah za več mesecev – inovacija, ki omogoča preventivno vzdrževanje.
Tudi za mala in srednja podjetja nudimo praktične rešitve: za podjetje Leeb Balkone smo razvili klepetalnega robota s podporo umetne inteligence, ki samodejno odgovarja na poizvedbe strank in tako razbremeni njihovo prodajno ekipo. Drug primer je naše sodelovanje s podjetjem Great Big Value, kjer z umetno inteligenco analiziramo telefonske ankete in tako pridobivamo kvalitativne vpoglede.
Poleg velikih podjetij, kot je Infineon, tesno sodelujemo tudi z regionalnimi malimi in srednje velikimi podjetji. Zahvaljujoč našemu »kuponu za digitalizacijo«, 100-odstotni subvenciji gospodarske zbornice, lahko mala podjetja deset dni brezplačno sodelujejo z našimi raziskovalci pri projektih digitalizacije ali umetne inteligence. Edinstvena ponudba, ki izjemno spodbuja inovacije na Koroškem.
Umetna inteligenca in digitalizacija imata ogromen potencial. Kakšne izzive in priložnosti vidite za gospodarstvo na Koroškem v naslednjih petih do desetih letih?
Dr. Eva Eggeling: Zame je umetna inteligenca nova pismenost, zato se ji ni mogoče izogniti. Podjetja morajo razviti osnovno razumevanje, saj se z umetno inteligenco vse pogosteje srečujemo v vsakdanjem življenju: od navigacije in prepoznavanja obrazov do avtomatiziranih poslovnih procesov.
Izziv je najti ravnovesje med odprtostjo za inovacije in zavestnim obvladovanjem tveganj. Koroška mora, da bo dolgoročno ostala uspešna kot poslovna lokacija, zagotoviti ciljno usmerjeno podporo tako pionirjem kot tudi tistim, ki so zaostali pri tej vrsti digitalizacije. Digitalizacija je tu in tu bo tudi ostala; je priložnost in ne grožnja.