„Trajnost pomeni vedno gledati v prihodnost“
Skupina HIRSCH Servo Group je z več kot 50 leti mednarodnih izkušenj vodilni predelovalec in vodilni na trgu v industriji ekspandiranega polistirena in polipropilena.
V pričujočem intervjuju predsednik uprave Harald Kogler pojasnjuje, zakaj so trajnost, ohranjanje virov in ekološka odgovornost v središču njihovega delovanja, kako konkurenti v Avstriji postajajo družina ter zakaj sta krožno gospodarstvo in Koroška tesno povezana.
Hirsch Servo AG
Skupina HIRSCH Servo je največji evropski proizvajalec polistirenske izolacije in embalaže. Ali nam lahko na kratko pojasnite, kateri ukrepi so bili odločilni na poti do vodilnega položaja na trgu?
Kogler: Podjetje Hirsch je staro že več kot 50 let. Na začetku je bilo podjetje osredotočeno na polistiren ali porozell, kot ga imenujejo v Avstriji, in embalažo. Nato smo dodali še sektor izolacije. Na podlagi teh izkušenj je podjetje razvilo lastne stroje in tehnologije ter postalo vodilno na svetovnem trgu na področju strojnih tehnologij in procesnega inženiringa za proizvodnjo pen z delci. Položaj na področju izolacije se je začel tako razvijati šele v zadnjih desetih letih. Glavni poudarek je bil na Nemčiji, našem glavnem izvoznem trgu. Leta 2017 smo s prevzemom izolacijskih obratov v Nemčiji postali pomemben akter in z enim korakom podvojili svoj promet. To je bil za nas velik in pogumen korak in kot se je izkazalo, smo se odločili prav. Sektor izolacije smo nato razširili tudi v druge države, saj je izjemno pomemben kot ključno poglavje za zeleni dogovor in zmanjšanje izpustov CO2. To pa zato, ker je 70 odstotkov stavb v EU v slabem stanju in jih je treba izolacijsko prenoviti.
Nekoč ste dejali, da je »spodbujanje na stranke usmerjenega upravljanja podjetja z okoljsko ozaveščenim pristopom« v središču vaših prizadevanj, da bi lahko tudi v prihodnjih letih ostali najboljši med najboljšimi. Kaj pomeni ta okoljsko ozaveščen pristop?
Kogler: Vse življenje sem bil na čelu podjetij in zame je najpomembnejša naloga direktorja ali člana uprave, da se vedno osredotoča na trg in stranko. V našem primeru za tem stoji produkcija. Trenutno imamo 36 proizvodnih obratov v desetih evropskih državah, ki morajo ostati najsodobnejši in se nenehno razvijati. Ključni vidik pri tem so, tako kot pri vsaki industrijski dejavnosti emisije, torej prah, hrup, odpadki in ostali izpusti, ki nastajajo. Moja zahteva je: Hočem najčistejše proizvodne postopke in v okolje ne želim spuščati nepotrebnih izpustov. Zato v našem primeru ne želim videti niti ene plastične kroglice na sosednjih zemljiščih ali celo zunaj proizvodne hale. Tudi zato smo se pridružili projektu Operation Clean Sweep (OSC), ki spodbuja čim bolj odgovorno uporabo plastike. To dolgujemo svojemu okolju. Naš objekt v Glaneggu je dober primer tega. Ko sem se pred desetimi leti pridružil podjetju, ni bilo vse tako, kot sem si predstavljal, zato smo ga postopoma razširili in posodobili. Danes je to še vedno »staro« podjetje, vendar je eno najbolje vodenih v celotni industriji polistirena v Evropi.
V kolikšni meri je trajnost za vas več kot le krilatica?
Kogler: Žal je trajnost postala le modna beseda. Na trajnost lahko gledate s filozofskega ali zgolj tehničnega vidika, vendar gre običajno za kombinacijo obojega. Kot tehnik vidim podjetje kot zaprt sistem s sistemskimi mejami, kot »škatlo«, če hočete, v katero nekaj pride kot surovina, energija, voda, drugo pa pride ven kot izdelek. Vse to je mogoče povsod kvantificirati, opredeliti korake za optimizacijo in na koncu vse to pripelje do poročila o trajnosti. Zame kot tehnika je to preprosto in logično, saj ima podjetje z inženirskega vidika prihodnost le, če je usmerjeno v bodočnost. Samo izpolnjevanje številnih kontrolnih seznamov zame ni dovolj. Nenehno se moramo izboljševati in potrebujemo stalne naložbe, saj danes ni mogoče voditi konkurenčnega podjetja le z upravljanjem tistega, kar že obstaja. Trajnost je zato ključno vprašanje, s katerim se moramo nenehno ukvarjati.
Tehnologija plastike je v Avstriji postala gospodarska prednost in gonilo inovacij. Kakšne priložnosti za gospodarsko rast in sodelovanje glede na vaše izkušnje ponuja zlasti Koroška?
Kogler: Plastika je material, ki je postal sestavni del našega življenja. Vendar je ta umetna snov večkrat predstavljena v slabi luči, saj gre za izdelek na naftni osnovi, ki se v naravi ne razgradi, z njo pa se ravna zelo neprevidno. Brezskrbno v smislu tega, da se ljudje ne zavedajo vrednosti takšnega materiala in ga preprosto zavržejo. Plastiko najdemo povsod, na žalost tudi v naravi, ampak tako z njo ravna današnja družba. Hkrati je tehnološka plastika sestavni del našega vsakdana, našega življenja in naših tehnologij, zato je v vseh primerih ni mogoče preprosto nadomestiti. Tudi zato je ustvarjanje delujočega krožnega gospodarstva izjemno pomembno. Pri tem ima pomembno vlogo tudi družba: Plastiko moramo zbirati, ločevati in reciklirati – to potem deluje.
Imamo srečo, da imamo na Koroškem nekaj vodilnih podjetij. Te paradne konje Koroške so večinoma ustvarile družine ali posamezniki. Ko na primer slišite za plastiko na območju kraja Völkermarkt, je neposredno povezana z imenom Werner Kruschitz. Vsa tamkajšnja podjetja, kot sta PreZero ali Steinbeis, so povezana z njim, saj se že vse življenje ukvarja z recikliranjem plastike in je zato ustvaril reciklažni grozd. Obstajajo pa tudi drugi primeri, kot je Europlast, ki je začel delovati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in se razvil v veliko podjetje za brizganje plastike. Ta razvoj kaže, kako uspešna je lahko rast na tem področju.
Katere so glavne prednosti regionalne industrije plastičnih izdelkov?
Kogler: Na Koroškem imamo nekaj pionirjev in tehnoloških voditeljev in to prednost je treba izkoristiti. Ker za njimi stojijo omrežja in stranke, ta podjetja pa so znana tudi zunaj meja naše države. To dokazujejo tudi nekdanja podjetja, kot sta PreZero in Steinbeis, pri katerih je nekdo iz tujine spoznal kakovost, ki je na voljo tudi pri nas: In to sta strokovno znanje in viri v obliki podjetij in zaposlenih. To je po mojem mnenju ključnega pomena. Seveda je na Koroškem tudi lepo. Toda čudovite kraje najdemo po vsem svetu. Vendar se ne zgodi pogosto, da bi našli takšno mrežo in ljudi, ki se poistovetijo z določeno temo in jo razvijajo.
Katere kontaktne točke, razvoj ali programi financiranja so po vašem mnenju še posebej koristni za podjetja, ki se želijo preseliti v našo deželo?
Kogler: Glede tega vprašanja sem seveda »pristranski«, saj sem bil ustanovni član upravnega odbora KWF in izvršni direktor organizacije BABEG. Ne glede na to pa menim, da je BABEG strokovna organizacija, ki podjetjem, ki želijo priti na Koroško, zagotavlja najboljšo možno podporo in storitve. To je tudi po mednarodnih standardih najboljše prvo izhodišče za prihod v državo. KWF ima majhno ekipo, ki skrbi za subvencije, če so upravičene, in je bolj namenjen malim in srednje velikim podjetjem ter sektorju raziskav in razvoja.
©Standortmarketing Kärnten | Monte Nero Productions
Delujoče krožno gospodarstvo zahteva dobra partnerstva in široko mrežo. Ali nam lahko opišete, kako poteka sodelovanje na Koroškem in kakšni so rezultati?
Kogler: Dober primer tega je projekt EPSolutely, ki ga vodi Fraunhofer Austria. Gre za nadregionalni projekt, ki ga izvajamo po vsej Avstriji. Skupaj s partnerji z vseh področij sistema ustvarjanja vrednosti razvijamo koncepte za delujoče krožno gospodarstvo EPS, katerih izsledki služijo kot merilo po vsej Evropi. Naša prednost je, da je v tem segmentu v Avstriji več ponudnikov, ki so dejavni v različnih regijah. Prevzamemo zvezni deželi Koroško in Štajersko. Tako smo vzpostavili mrežo po vsej državi in odpadke EPS vračamo podjetjem ter jih nato predelujemo nazaj v surovine. Ta projekt kaže tudi, kaj lahko doseže sodelovanje konkurentov, ki so hkrati nekakšna družina, saj moramo skupaj zagotavljati, da se naš material vrne dobaviteljem surovin, ki ga potem ga spremenijo v novo reciklirano surovino.
Eden od sloganov na spletni strani HIRSCH je »Širimo se z zamislimi«. Katere zamisli iz skupine HIRSCH Servo Group želite uresničiti v bližnji prihodnosti? Obstaja kakšna zamisel za Koroško?
Kogler: Pomembno vprašanje v našem primeru je poraba energije. Prizadevamo si za nadaljnje zmanjševanje ekološkega odtisa naših izdelkov. V skupini smo že veliko vložili v fotovoltaiko in na primer na lokaciji Glanegg lahko pokrijemo približno 20 odstotkov svojih potreb po električni energiji. Drugi največji vir za nas je zemeljski plin, saj je proizvodnja pare za penjenje granulata EPS doslej delovala na zemeljski plin. V pilotnem projektu, v katerega vlagamo več milijonov evrov, to zdaj preusmerjamo v biomaso. Ta projekt bo služil kot vzor za naše druge lokacije, kjer želimo v prihodnjih letih izvajati podobne projekte. Strokovnega znanja, ki ga imamo tukaj, ne uporabljamo le znotraj naše skupine, temveč tudi pri naših konkurentih na trgu, saj smo tudi vodilni svetovni dobavitelj strojev in orodij za predelavo pene z delci ter z našimi celovitimi rešitvami opremljamo celotne tovarne. Teme energetske učinkovitosti, uporabe virov in pridobivanja energije imajo vedno pomembno vlogo. Ta pristop zahteva veliko denarja in sredstev, vendar je pomemben za nadaljnji razvoj industrije po vsem svetu. Vse to počnemo na naši lokaciji na Koroškem.
Čeprav smo vseevropsko podjetje, je sedež podjetja še vedno na Koroškem, na kar sem ponosen. A to pomeni tudi, da smo pogosto na poti. Veliko dejavnosti poteka prek spleta, vendar so za poslovni svet pomembna tudi čustva in osebni stiki. Imamo srečo, da je glavno mesto Slovenije, Ljubljana, oddaljeno le 70 kilometrov, Benetke so prav tako nedaleč stran, prek Gradca pa imamo dobro povezavo z Nemčijo. Lokacija je zato idealna, saj lahko potujemo po vsem svetu.
Ozrimo se na sejem Cirplex 2025
Leta 2025 bo v Celovcu potekal prvi sejem CIRPLEX. Kakšna so vaša pričakovanja glede sejma?
Kogler: Lahko rečem, da imam poseben hobi in sem častni predsednik nadzornega odbora celovškega sejmišča. Pri opravljanju te funkcije smo razmišljali, kako bi lahko v prihodnje razvijali sejme v Celovcu. Do zdaj smo organizirali le eno vrsto sejma mednarodnega pomena, sejem lesa (Holzmesse), ki se odvija vsaki dve leti. Ko smo razmišljali o tem, katera uspešna podjetja obstajajo na Koroškem, smo hitro prišli do predelave in recikliranja plastike. Doslej so bili na to temo organizirani veliki sejmi mednarodnega formata, na primer v Amsterdamu, v regiji Alpe-Jadran pa ni bilo še ničesar podobnega. Zato smo namenili posebno pozornost recikliranju v industriji plastike. Menimo, da je sektor plastike dovolj velik, da lahko predstavljamo trajnostno povezavo s koroško industrijo recikliranja.
V kolikšni meri je sejem zanimiv za podjetja na sosednjih trgih, zlasti v Nemčiji?
Kogler: Že eno leto se trudimo pripraviti res zanimiv program z zelo dobrimi ključnimi sogovorniki, na primer družbo BASF in Evropskim združenjem predelovalcev stiropora, EUMEPS, ter številnimi odličnimi razstavljavci. V ta namen sva z Wernerjem Kruschitzem intenzivno uporabila svoja poznanstva, da bi privabila razstavljavce in predstavitve, ki bi bile vredne poti na Koroško.
Koroška in industrija recikliranja plastike – kako daleč je Koroška na tem področju z vašega vidika?
Kogler: Koroška je znana po industriji recikliranja plastike, prepoznavni pa smo po zaslugi naših vodilnih podjetij in predanih ljudi, ki se ukvarjajo s tem področjem. To vedno opazim v svoji vlogi »ambasadorja« Koroške v industriji plastike, ko imamo mednarodne goste in ti so vedno prevzeti in navdušeni z našimi dosežki. Pomembno je, da ne ostanemo pri sedanjem stanju, ampak se še naprej razvijamo. Potem bomo vedeli, da smo na pravi poti.
Gospod Kogler, najlepša hvala za pogovor.
