Šola z vizijo za prihodnost: EUREGIO HTBLVA Ferlach
Kot najjužnejša strokovna šola v Avstriji nudi Visokotehnični zvezni pedagoški in raziskovalni inštitut v Ferlachu na eni strani neomejeno izobraževanje, kar je tudi posledica bližine Slovenije in Italije, nudijo pa tudi preplet splošne izobrazbe in praktičnega poklicnega usposabljanja, vse to pa na zelo osredotočenih strokovnih področjih in z velikim poudarkom na osebnem razvoju.
Paleta izobraževalnih tečajev vključuje robotiko in pametno inženirstvo, tehnično šolo za plastiko in tehnologijo recikliranja, višjo šolo za umetnost in oblikovanje, ki se ukvarja s tehnologijo nakita ali graviranja in vključuje tudi usposabljanje za tetovatorje. Industrijsko oblikovanje in oblikovanje izdelkov je drugo veliko področje usposabljanja. Zaradi zgodovine orožarskega mesta Ferlach je izobraževanje za orožarje in varnostno tehniko oziroma orožarska tehniška šola najstarejša in najbolj znana veja izobraževanja v vsej državi. Z novim izobraževalnim programom za tehnologijo plastike in recikliranja je na Koroškem podjetjem znova mogoče zagotoviti usposobljene mlade kadre.
©Standortmarketing Kärnten | Patrick Brandstätter
Spoštovana gospa Bergmoser, leta 2014 ste kot ravnateljica prevzeli vodenje šole. Kako je prišlo do tega in zakaj je po vašem mnenju vaš koncept šolanja tako poseben?
Bergmoser: Prepričana sem bila, da je čas za prvo ravnateljico na HTL, od nekdaj pa sta me spremljala inovativni duh in ambicioznost za spremembe. To sem tudi uspešno dosegla s tremi novimi prednostnimi nalogami. Šola HTL Ferlach ima zelo dolgo zgodovino in tradicijo, in posebni smo zato, ker smo edini HTL na Koroškem, v nekaterih primerih v celotni pokrajini, ki nudi sedem različnih učnih področji.
EUREGIO HTBLVA Ferlach obstaja že 144 let. Na začetku je bila to cesarska in kraljeva tehnično-orožarska šola v kraju, kjer že 450 let izdelujejo najkakovostnejše lovsko orožje. Od letošnjega šolskega leta prvič izvajate izobraževanje za tehnika plastičarstva in recikliranja. Zakaj ste se odločili, da s svojo ekipo razvijete drugo vejo izobraževanja?
Bergmoser: Naša šola ima edinstveno paleto izobraževalnih možnosti, ki pritegnejo študente iz vse Avstrije in celotnega nemško govorečega področja. Z novostmi in šolsko-avtonomnimi prioritetami se vedno trudimo izpolnjevati aktualne zahteve gospodarstva in trga ter izobraževati strokovnjake, ki jih potrebujemo.
Koroška je že znana kot dežela grozdov za mikroelektroniko. Ali se zdaj razvija še en poudarek na plastiki in tehnologiji recikliranja?
Bergmoser: Naš cilj je razviti grozd v južni Avstriji in za to potrebujemo podporo gospodarstva. V Völkermarktu in Kühnsdorfu je pionir recikliranja plastike Werner Kruschitz dosegel veliko na področju krožnega gospodarstva. Vzdržujemo intenzivno izmenjavo in sodelovanje z vsemi pomembnimi podjetji, relevantnimi za poučevanje na področju podnebnih sprememb na naši šoli. Gospodarstvu želimo dati na razpolago usposobljene strokovnjake, to pa lahko dosežemo le z utečenimi partnerskimi odnosi.
Na temo »praktičnega usposabljanja«: Zanima nas, s katerimi koroškimi podjetji pri nas tesno sodelujete?
Bergmoser: Kot veste, je Koroška dežela predelave plastike, na Koroškem imamo največje in najbolj znane predelovalce plastike in vsa tukajšnja podjetja so naši partnerji.
Sodelujemo s številnimi podjetji iz sektorja strojegradnje in zdaj še posebej s podjetji v sektorju plastike in tehnologije recikliranja. Podjetje Infineon Technologies nas podpira predvsem na področju robotike in pametnega inženiringa, zato smo ustanovili smer pametnega učenja. Poleg tega uradno sodelujemo s številnimi koroškimi podjetji, pri katerih lahko nato učenci delajo tudi diplomske naloge. Na področju plastike in tehnologije recikliranja sodelujemo predvsem s podjetji Wernerja Kruschitza, vključujemo pa tudi podjetja Hirsch Servo, Erema, PolyVert Steinbeis, Gojer, Europlast, Syncycle, Mahle Prezero in mnoge druge partnerje, ki imajo velik interes po usposobljenih kadrih za prihodnost. Tudi Avstrijsko združenje plastičnega cikla (ÖKK), Avstrijski krog ogljika (ÖCC²), Plastics Cluster, PlasticsEurope in Plastics Guild WKO menijo, da je razvoj HTL Ferlach zelo napreden in vreden podpore.
Silke Bergmoser, direktorica
“Četudi je pred tem še veliko dela – imamo potrebne vire, potrebno strokovno znanje in inovativni duh, da Koroška postane Meka krožnega gospodarstva.“
Gospa Grasser, med drugim ste vodja oddelka za robotiko in pametni inženiring na HTL Ferlach. Kako si lahko predstavljamo to usposabljanje in kako vidite možnosti na Koroškem, pa tudi na mednarodnem trgu dela, da bi po tem študiju dobili dobro službo?
Grasser: V naši plastičarski delavnici nudimo vpogled v naša izobraževanja, pri katerih delamo s sodobnimi materiali in plastiko. Študenti so deležni uvoda v brizganje in pomemben del usposabljanja o recikliranju. Osnova usposabljanja je strojništvo. Poleg tega se bo razširilo usposabljanje v smeri tehnologije recikliranja in plastike ter pametnega inženiringa.
Podoba plastike je zaradi negativnega poročanja o mikroplastiki dobila grenak priokus. Kakšni bodo dogodki in trendi poleg recikliranja v prihodnosti?
Grasser: Slab sloves plastike nas zaslepi v nasprotju z njeno večkratno uporabo v vsakdanjem življenju. Stvari, ki jih uporabljamo vsak dan, kot so zobna pasta, zobne ščetke in sušilniki za lase, vsebujejo plastiko. To pomeni, da je plastika nepogrešljiv del našega vsakdana. Zato je za prihodnost še posebej pomembno, da inženirji razvijajo izdelke na tak način, da je mogoče materiale kasneje reciklirati. To zahteva inteligenten razvoj, tako da je mogoče doseči dobro ločljivost med vsemi vrstami materialov in ustvariti trajnostne cikle.
Glede na vaše partnerje iz industrije, s katerimi skupaj delate na novih pametnih rešitvah – kakšne prednosti ima Koroška kot poslovna lokacija za vas osebno?
Grasser: Koroška je zgledna gospodarska, raziskovalna in izobraževalna lokacija, ki vedno stremi k temu, da bi bili mladi in bodoči strokovnjaki uspešni. Kot Korošica lahko s ponosom trdim, da je Koroška zaradi čudovite pokrajine, narave, jezer, rekreacijskih in športnih objektov edinstvena v primerjavi z drugimi zveznimi deželami. Ti pogoji ljudem na Koroškem omogočajo, da z dobrim ravnotežjem med poklicnim in zasebnim življenjem živijo kvalitetno.
Kaj bi po vašem mnenju morala imeti mlada oseba, če se želi prijaviti na študij pri vas?
Bergmoser: Študenti, ki v svoje usposabljanje vnesejo empatijo in navdušenje, si olajšajo delo. To navdušenje je pomembno in predstavlja jedro. Z veseljem do navedenega je v življenju mogoče uspeti. Dejstvo, da tudi mi kot HTL Ferlach spodbujamo te značilnosti in naše študente ter se razvijamo, je razlog, da je HTL Ferlach na južnem Koroškem najjužnejši HTL v Avstriji.
Grasser: Naše usposabljanje je dalo poseben poudarek študentom, ki se učijo projektno in samostojno. Ta odprtost in prožnost, da lahko svobodno razmišljajo, sta nujni, ker trenutno posredovano znanje morda čez pet let ne bo več aktualno. Inženirji morajo torej imeti možnost, da znanje, ki so ga predhodno pridobili, še naprej razvijajo. Nepogrešljiv vidik, usmerjen v prihodnost, je torej spodbujanje in podpora študentov na najboljši možni način.
Monika Grasser, vodja oddelka
“Plastiko potrebujemo v vsakdanjem življenju. Kako jo najbolje reciklirati in pripraviti za ponovno uporabo, je eno izmed velikih vprašanj, ki si jih zastavljamo med izobraževanjem.”
