Razmišljajte v ciklih: Koroška spodbuja trajnostni razvoj industrije plastike
Do leta 2030 bi moralo biti zmožni vso plastično embalažo v EU v celoti reciklirati, PET plastenke pa bi morale biti izdelane z do 30 odstotki reciklirane vsebine. Te cilje si zastavlja Evropska unija. V avstrijski industriji predelave plastike je že veliko podjetij, ki so zelo ambiciozna pri uresničevanju teh ciljev krožnega gospodarstva.
»Z optimalnim recikliranjem bi lahko pokrili 80 odstotkov potreb po surovinah za plastiko,« pojasnjuje Andreas Starzacher, vodja strateškega gospodarskega razvoja in lokacije pri Koroškem gospodarskem razvojnem skladu KWF. »Strateško sodelovanje, kot je pobuda grozda plastike s Koroškim gospodarskim razvojnim skladom (KWF) in deželo Koroško, postavlja trende za doseganje ciljev na nacionalni in evropski ravni,« nadaljuje Starzacher.
Skupaj razvijamo ideje in projekte
V začetku leta 2021 je Koroška na področju upravljanja plastike in recikliranja začela sodelovanje z Zgornjo Avstrijo pod geslom »Izkoriščanje skupnih prednosti«. Zvezni deželi tako usklajujeta svoj strateški tehnološki načrt na področju upravljanja plastike in recikliranja. »Na ta način odpiramo nove priložnosti na področju sodelovanja in inovacij za podjetja v obeh zveznih deželah – in za vsa podjetja, ki imajo tu svoj sedež,« pravi Starzacher.
Te prednosti se razvijajo predvsem prek mreženja, ki ga ustvarja grozd. Takšna je tudi izkušnja Andreasa Starzacherja: »Nove trende dajemo na voljo manjšim podjetjem, združujemo velika in mala podjetja, gledamo na celotno verigo vrednosti – to so klasične zmožnosti grozda.«
©Standortmarketing Kärnten | Monte Nero Productions
Pilotni obrat za kemično recikliranje
Posledica tega so konkretni projekti, v katerih sodelujejo različna podjetja in raziskovalni partnerji. »Tehnologija iz Zgornje Avstrije, sistem, izdelan na Štajerskem in proizvodnja na Koroškem – SynCycle, je na primer izjemen krovni projekt, ki kaže, kako je mogoče raziskave in tehnologijo razvijati skupaj. In tako ustvarjamo proizvodnjo in delovna mesta,« nadaljuje Starzacher.
Cilj projekta SynCycle je neskončno recikliranje plastike. Postopek kemičnega recikliranja je namenjen vračanju zavržene plastike v vrednostno verigo in s tem spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo. V ta namen koroško podjetje KRUWE GmbH skupaj s partnerji iz Gornje Avstrije in Štajerske gradi pilotni obrat za kemično reciklažo na lokaciji svojega podjetja v Völkermarktu. Obseg investicije je 3,9 milijona evrov. 750.000 evrov sredstev prispeva Koroški sklad za gospodarski razvoj. Cilj je tudi pomagati podjetjem za recikliranje plastike, ki so se tam že razvila, da bi dosegla višjo stopnjo reciklažnih kvot.
Novi strokovnjaki
Inovativni projekt poudarja ambiciozne ambicije Koroške na področju krožnega gospodarstva. Poleg SynCyclea tudi podjetja, kot sta Steinbeis Polyvert in CCL-Label Austria iz Völkermarkta ter PreZero Polymers iz Haimburga in koroški industrijski velikani Lindner, Hirsch Servo in Europlast, skrbijo, da Koroška ostaja ena od najpomembnejših in inovativnih predelovalcev plastike v Avstriji. Na Koroškem razmišljajo tudi o mlajših kadrih: V okviru Euregio HTL v Ferlachu deluje tehnična šola za recikliranje plastike in reciklažno tehnologijo.
Andreas Starzacher je vedno navdušen nad visoko stopnjo inovativnosti in zavezanostjo deležnikov vzdolž celotne vrednostne verige, ki se trudijo, da bi bila plastika bolj trajnostni material. »Na Koroškem so podjetja, ki se na tem področju razvijajo in se trudijo biti pionirji. V veselje mi je biti del tega.«
Andreas Starzacher
„Krožno gospodarstvo ni preprosta tema. Potrebujete poznavanje trga, podjetja z oblikovalsko domišljijo, medpanožno povezovanje in pionirje – in Koroška ima vse to.“
Kako podjetja doživljajo razvoj krožnega gospodarstva na Koroškem? Kako izobraževalne ustanove aktivno oblikujejo spremembe? Portal Carinthia.com se je pogovarjal s predstavnikom podjetja Cardbox Packaging, mednarodnega proizvajalca kartonske embalaže, in z Euregio HTL Ferlach, novo izobraževalno ustanovo na področju plastike in tehnologije recikliranja, med drugim o trajnostni proizvodnji, rasti in inovacijah, delovnih mestih prihodnosti in v prakso usmerjenem izobraževanju. Več si preberite v intervjujih!
