Sarina Dobernig
Avstrijska Silicijeva dolina
Koroška je eno od evropskih žarišč mikroelektronske industrije ali bolje rečeno: »Electronic Based Systems« (EBS) –
prikritih junakov električne in elektronske industrije. Raziskovalno intenzivna velika podjetja in inovativni regionalni akterji, povezani v mreže
s tehnološkimi parki, univerzami in univerzami uporabnih znanosti, tvorijo ekosistem za inovacije. Zaradi te kombinacije je Koroška optimalno
povezana in mednarodno privlačna poslovna lokacija.
Helge Bauer
Ključne tehnologije za digitalizacijo
Elektronika in sistemi, ki temeljijo na programski opremi, predstavljajo tehnološko osnovo digitalizacije. Brez njih tehnologije, kot so avtomatizirana vožnja, »Internet of Things« (IoT), inteligentna infrastruktura in industrija 4.0, ne bi bile mogoče. Elektronski storitveni sistemi so ključne tehnologije za vse sodobne aplikacije in osnova za inovacije. Na Koroškem so najuspešnejša področja vgradnih sistemov, močnostne elektronike, materialov in senzorske tehnologije. Poleg visokokakovostnih študijskih programov in usposabljanj Koroška nudi številne možnosti za zaposlitev v mednarodno dejavnih podjetjih z visoko stopnjo tehnološkega znanja.
1. Mednarodne korporacije in lokalni junaki
Korporacije in tehnološki velikani, kot so Infineon, Intel, flex, CISC Semiconductor in LAM Research, imajo na Koroškem močno bazo in skupaj z lokalnimi podjetji, kot so Ortner Reinraumtechnik, Kelag, Augmensys, PMS Elektro- und Automationstechnik, Hasslacher Norica Timber in Wild Hi-Precision, puščajo svoj pečat daleč prek meja naše dežele. Dobro ravnovesje med regionalnostjo in mednarodnostjo je bistvenega pomena za zdravo omrežje.
Shutterstock; Shutterstock
2. Izjemna kakovost raziskav
Inovacije in rast spodbujajo odlične raziskovalne zmogljivosti. Poleg Joanneum Research Robotics in Fraunhofer Austria predstavlja Silicon Austria Labs (SAL) še en vrhunski raziskovalni projekt z jasno usmeritvijo. Te organizacije bodo raziskave na področju elektronskih sistemov v mreži znanosti in industrije povzdignile na povsem novo raven.
Standortmarketing Kärnten | Monte Nero Productions
3. Tehnološki in inovacijski grozdi
Grozd Silicijeve Alpe povezuje industrijo, raziskave, izobraževanje in javni sektor ter združuje izzive, strategije in potenciale poslovnega področja s splošnim ciljem strateškega razvoja lokacije na tem območju. Grozd Silicijeve Alpe enakopravno zastopa interese svojih članov in javnosti za objektiven, v dejstva in priložnosti usmerjen razvoj lokacije. Storitve so namenjene zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagonskim podjetjem in kooperativnim projektom.
Shutterstock
4. Največji raziskovalni laboratorij (čisti prostor) v Avstriji
Družba SAL v raziskovalnem središču v Beljaku upravlja največji raziskovalni čisti prostor v Avstriji, ki je odprte narave in ga teoretično lahko uporablja vsako podjetje. Poleg raziskav v klasičnem smislu se lahko uporablja tudi za izdelavo določenih majhnih serij in premostitev tako imenovane »valley of tears« (solzna dolina op. p.) med prvo serijo in velikimi količinami. Družba SAL je razvila lastne postopke za mala in srednje velika podjetja ter zagonska podjetja, ki jih takšnim podjetjem daje na razpolago. Koroška je s 1.400 kvadratnimi metri čistih prostorov med 6 najboljšimi v Evropi.
Sarina Dobernig
INTERVJU z Dr. Christino Hirschl, generalno direktorico Silicon Austria Labs
"Dobra mreža je tista, zaradi česar je Koroška tako posebna."
Zgodba o uspehu podjetja Silicon Austria Labs (SAL) je navdušujoča: Neuniverzitetna raziskovalna organizacija je bila ustanovljena leta 2018 z vizijo podpore domači industriji na področju elektronike in programsko podprtih sistemov. Družba SAL se je razširila in se ponaša z ekipo 330 zaposlenih iz 40 držav ter je postala raziskovalni center svetovnega slovesa ter pionir na področju elektronike in sistemov, ki temeljijo na programski opremi. V intervjuju generalna direktorica dr. Christina Hirschl pripoveduje o sodelovanju, razvojnih priložnostih in svojem osebnem zagonu.
Christina Hirschl, CEO Silicon Austria Labs
“Zaradi močnega evropskega poudarka, ki ga je sektor čipov namenil mikroelektroniki, se bo v prihodnjih letih na tem področju zelo veliko dogajalo. V tem vidim veliko priložnost za Evropo, še posebej pa za Koroško.”
Carinthia.com: Gospa dr. Hirschl, Koroška je kot inovacijsko središče znana predvsem po izjemnih povezavah med znanostjo in gospodarstvom. Kakšno vlogo ima pri tem družba SAL?
Christina Hirschl: Na splošno je SAL nekakšen most med temeljnimi raziskavami na univerzah in SAL na eni strani ter med SAL in industrijo na drugi. Industrijske raziskave običajno vključimo, ko postane jasno, da se bo prvotna zamisel s papirja v bližnji prihodnosti razvila v konkreten izdelek. Pri tem je dobra referenčna točka tako imenovana »stopnja tehnološke pripravljenosti«, stopnja zrelosti tehnologije, ki je tako rekoč pot na prodajne police. Predvsem si prizadevamo premostiti težave, s katerimi se industrija običajno srečuje v tej verigi, in jih čim učinkoviteje odpraviti. Kakšna so na primer vprašanja, ki zanimajo univerze? Kaj se dogaja na strokovnih konferencah? In kaj je novega v tako imenovanih raziskavah »blue sky«? SAL je na tem področju dobro obveščena in prepoznava teme, ki bi lahko bile v prihodnosti zanimive tudi za industrijo.
Carinthia.com: Zakaj menite, da je Koroška še posebej zanimiva za informacijske in komunikacijske tehnologije ter mikroelektroniko?
Hirschl: Menim, da je dobra mreža tista, zaradi česar je Koroška tako posebna. Ko na ravni regije ugotovite in razvijete določene prednosti in možnosti, se v takšni regiji skoraj samodejno ustanovijo druga podobno misleča podjetja. Na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter mikroelektronike je povezava med Koroško in Štajersko v zadnjih letih postala izjemno močna. Podjetja, kot so Infineon, AMS, AT&S, NXP in TDK, opravijo vse ostalo – in kot močni korporativni partnerji prispevajo k temu, da je Koroška postala privlačna regija. Mislim, da se nekatere stvari okoli takšnega ekosistema preprosto razvijejo same od sebe. Seveda pa lahko govorimo tudi o nekakšni sinergiji s ponudbo na Koroškem. Kajti če razmišljamo globalno, si na Koroškem na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, kakovosti življenja, varnosti in izobraževanja res ne moremo želeti ničesar boljšega. Na kratko: Informacijska in komunikacijska tehnologija ter mikroelektronika sta na Koroškem ustvarili pomembno področje, ki ga je treba še naprej spodbujati. Skupaj z osnovnimi zahtevami in prednostmi same regije so pogoji tako rekoč idealni, tako na poklicnem kot zasebnem področju.
Carinthia.com: Tako rekoč avstrijska Silicijeva dolina?
Hirschl: Vsekakor! Menim, da je fenomenalno, da se je južna Avstrija v zadnjih letih tako dobro pozicionirala in razvila, saj smo na področju mikroelektronike resnično veliko dosegli. S prostori za raziskave, ki na primer obsegajo neto 1.400 kvadratnih metrov, smo na primer v Evropi po površini med petimi ali šestimi najboljšimi regijami. Nenazadnje tako imenovani grozd Silicijeve Alpe, ki deluje kot mrežni partner med Koroško in Štajersko, zagotavlja, da smo kot regija res v zelo dobrem položaju. Že zdaj lahko govorimo o Silicijevi dolini.
Carinthia.com: Kako bi uvrstili mikroelektronsko industrijo na Koroškem v evropsko primerjavo, kje je Koroška v tem trenutku in kako si želi napredovati?
Hirschl: V splošnem menim, da se je Koroška zelo dobro pozicionirala. Pred kratkim me je na primer razveselilo dejstvo, da bo novi program financiranja »Chips JU« v Avstrijo prinesel znatna sredstva za raziskave na področju mikroelektronike, kar bo neposredno vplivalo tudi na Koroško. To konkretno pomeni: Imamo veliko partnerjev iz podjetij in raziskovalnih centrov, ki zmagujejo na zelo konkurenčnih razpisih programa »Horizon Europe« in jih na izvajajo v Avstriji. Poleg podjetij Infineon in AVL je bil med prvimi tremi tudi SAL. Na neki način je bila to kot pika na i. Vendar se tudi poleg tega na Koroškem trenutno veliko dogaja. Da resnično postajamo del velike slike, se na primer zavedam ob dejstvu, da med drugim dobivamo povpraševanja od velikih evropskih akterjev, kot so CEA-Leti, IMEC in Fraunhoferjevega inštituta in tudi tu imamo zdaj pomembno vlogo.
Carinthia.com: Družba SAL ni dejavna le na mednarodni ravni, temveč je tudi partner malih in srednje velikih podjetij v regiji. S kakšnim namenom?
Hirschl: Dejansko obstaja veliko število manjših partnerjev, ki so vključeni v naš ekosistem in uporabljajo mrežo družbe SAL. Za nas ni odločilen obseg oziroma koliko denarja partner vloži v naš raziskovalni center, ampak kakšen je rezultat, kakšen vpliv ima projekt na donosnost ali trajnost, kakšen vpliv ima na družbo. Številni projekti, pri katerih sodelujemo, so dolgoročni. Še danes mi je v veliko veselje, da ga lahko doživim v vsakdanjem življenju, da se srečam s končnim izdelkom na polici v trgovini. Poleg tega je podpiranje domačega kraja, pomoč regiji, v kateri delam in živim, da se razvija, prav tako del moje poklicne etike in je enako pomembno kot mednarodni uspeh.
Carinthia.com: Vrnimo se spet k vam: Doktorirali ste iz fizike in vaša doktorska disertacija obravnava »kaotične lastnosti tekočin«. Koliko kaosa prenese znanost? Ali niso pogosto nepredvidene stvari tiste, ki nas spodbudijo, da dosežemo nove ravni?
Hirschl: Da, to res pove vse. V svoji disertaciji sem se ukvarjala s tako imenovano teorijo kaosa oziroma z vprašanjem, kako lahko majhna sprememba v sistemu spremeni celoten sistem. Menim, da vsi poznamo prispodobo metulja iz Avstralije, ki z enim samim zamahom kril Evropo pahne v kaos. To je svet, ki sem ga takrat navdušeno raziskovala. Vendar sem sčasoma ugotovila, da v tem kontekstu pogrešam tudi ključni vidik znanosti. Danes se mi zdijo raziskave še posebej privlačne, če imajo kakršen koli vpliv. Je naš svet postal nekoliko boljši, hladnejši, varnejši, učinkovitejši, bolj ekološki? Takšne stvari me spodbujajo. Prav tako se mi zdi spodbudno, ko različni ljudje delajo na skupnem projektu. V mojih očeh je to vir inovacij. Včasih se je treba le zbrati ob skodelici kave v kuhinji, se pogovoriti in narediti nekaj zapiskov na tablo v kotu. Z drugimi besedami: Ko pravi ljudje skupaj pijejo kavo, se pogosto zgodijo velike stvari. Prepričana sem, da so sodelovanje, pa tudi individualnost in posebnosti ključne besede današnjega časa.
