Bi želeli izvedeti več o infrastrukturi, logistiki in digitalizaciji na Koroškem?
Prenesite našo belo knjigo »Koroška povezuje. Njene prednosti so infrastruktura, logistika in digitalizacija« ali nas kontaktirajte!
© ÖBB/Zeppcam blaupapier
Dobrodošli v logističnem središču prihodnosti
Odlična lokacija: Od Koroške do Münchna je 350 kilometrov, do Trsta in Kopra 185 kilometrov,
Ljubljana pa je skoraj za naslednjim ovinkom, do tja je le 85 kilometrov.
Prekmorski pristanišči Trst in Koper na Jadranu odpirata vrata v svet, železniški carinski
koridor Beljak-Fürnitz (slv. Brnca) pa še dodatno pospeši že tako hiter tempo.
Razdalje do pisarn so kratke, železnica Koralm pa ni le tehnična mojstrovina,
temveč tudi novo osrednje gospodarsko območje z velikim potencialom.
Skratka: Na Koroškem logistika ni le učinkovita in sodobna.
Na Koroškem je logistika tudi zabavna.
Hitro mednarodno logistično vozlišče
Koroška ima strateško ugodno lego: Če na primer okoli občine Arnoldstein naredite krog, lahko v štirih urah dosežete vse, kar je v Evropi logistično pomembno, vključno z Dunajem, Münchnom in Prago. Kratke razdalje pa niso vse, kar je značilno za to regijo. K hitremu tempu logističnega vozlišča prispeva več dejavnikov:
1. Okolju prijazna in hitra: Železniška proga Koralm
Razdalje se krajšajo, mobilnost je okolju prijaznejša, nastaja pa tudi novo gospodarsko območje: Veliki železniški projekt Koralm v Avstriji je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Evropi in ena najpomembnejših naložb v omrežno in okolju prijazno mobilnost. Kot del nove avstrijske južne povezave bistveno skrajša čas potovanja in krepi baltsko-jadranski koridor skozi Evropo. S približevanjem Gradca in Celovca nastaja novo osrednje gospodarsko območje z ogromnim potencialom.
© ÖBB/Chris Zenz
2. Železniški carinski koridor vam omogoča hitrejšo pot do cilja
Med Trstom in Beljakom nastaja prvi železniški carinski koridor v Evropi. To pomeni, da se zabojniki, ki prispejo v tržaško pristanišče, lahko brez carinskih postopkov in vmesnega skladiščenja naložijo neposredno z ladje na vlak v smeri Beljak jug/Fürnitz (slv. Brnca) ter se šele nato ocarinijo in po potrebi pregledajo. Prek južnega pristanišča in koroškega suhega pristanišča nastaja vedno več načinov za hitrejši in stroškovno učinkovitejši prevoz tovora do cilja. Predvsem za tovorni promet iz Azije to pomeni prihranek približno dveh dni v primerjavi s severnomorskimi pristanišči.
© ÖBB /Martin Hofmann
3. Zanesljiv partner: Logistični center Avstrija jug (Austria Süd)
Logistični center Avstrija jug (LCAS) zagotavlja učinkovite logistične storitve, njegove prednosti pa so strateška lokacija, inteligentno povezovanje in prilagojene storitve. Podjetje LCAS podjetjem iz logističnega sektorja in ponudnikom storitev, povezanih z logistiko, med drugim nudi popolnoma opremljene, prvovrstne poslovne prostore in nepremičnine na površini, ki znaša kar 160 hektarov. LCAS ni le običajna agencija za najjužnejše logistično vozlišče v Avstriji, temveč tudi strokovni partner za vsa vprašanja, povezana z logistiko na Koroškem.
© Michael Stabentheiner
Intervju z Ericom Kirschnerjem, Joanneum Research
"Skoraj vsa gospodarska področja imajo lahko velike koristi."
Železnica Koralm zbližuje dve največji mesti v deželi, Gradec in Celovec. Potovanje bo tako trajalo le 45 minut, kar bo trajno pripomoglo k dodatnem gospodarskem razvoju juga Avstrije. Toda kako točno?
To so strokovnjaki analizirali v obsežni in celoviti lokacijski študiji. Eric Kirschner je vodil izdelavo dolgoročne študije Gospodarska regija južna Avstrija. Je strokovnjak za empirične družbene raziskave in vodi raziskovalno skupino za regionalno ekonomijo in strukturno politiko pri podjetju JOANNEUM RESEARCH. V spodnjem intervjuju je podrobneje predstavil ugotovitve študije.
Eric Kirschner, Raziskovalna organizacija JOANNEUM RESEARCH
»Nastaja nova mestna aglomeracija s približno 1,1 do 1,2 milijona prebivalcev. To zagotavlja večjo mednarodno prepoznavnost, kar je velika pridobitev.«
Carinthia.com: Gospod Kirschner, vodili ste obsežno študijo o učinkih predora Koralm na gospodarstvo in regionalno politiko. Katera je najpomembnejša ugotovitev lokacijske študije?
Eric Kirschner: Najpomembnejša ugotovitev je: Nastaja nova mestna aglomeracija s približno 1,1 do 1,2 milijona prebivalcev, ki se razteza od Beljaka do Gradca, kar seveda ustvarja ustrezno mednarodno prepoznavnost in predstavlja velik razvoj. Ugotovili smo tudi, da bomo, prvič, pomembno vplivali na trg dela in, drugič, na razvoj demografskega področja. Zlasti območja med Celovcem in Gradcem bodo lahko dostopna. To bo omogočilo znatno rast. Če bodo te regije dobro opravile svoje naloge, lahko zaradi novih pogojev dostopnosti skoraj prekinejo demografski trend.
Carinthia.com: Ključen pojem je mednarodna prepoznavnost: Ali lahko z mednarodno primerjavo kategorizirate velikost predvidenega novega somestja?
Kirschner: Štajerska in Koroška sta visoko razviti evropski industrijski regiji. Neposredne stranke in konkurenti so večinoma v južni Nemčiji, v Bambergu, Münchnu, Nürnbergu in Stuttgartu in ti so bili – do zdaj – v veliki prednosti. Ker se bo v prihodnosti ta pomanjkljivost s časoma izničila bomo lahko igrali v isti ligi kot navedene regije. To se mi zdi zelo pomembno. Izjemno pomembna pa je tudi ponudba delovne sile in delovnih mest. Število dostopnih delovnih mest se bo močno povečalo. Tako boste lahko, na primer, delali v Gradcu ali v kakšnem od velikih industrijskih podjetji na območju Gradca, kjer je izbira delovnih mest velika, vaš partner ali žena pa lahko delata v storitvenem sektorju v Beljaku ali Celovcu in obratno. Zaradi velike širitve območja se je močno povečala tudi ponudba možnosti, da podjetja najdejo natančno takšne delavce, kot jih potrebujejo in si jih želijo. V tem pogledu ima Koroška relativno več koristi, saj ima Celovec neposreden dostop do trga dela v Gradcu. To pomeni več kot 200.000 dodatnih zaposlenih, ki jih je mogoče doseči na tem novem območju.
Carinthia.com: Če pogledamo na Koroško z vidika logističnega podjetja: Kateri rezultati so torej v ospredju?
Kirschner: Pri logistiki gre za velike razdalje, zato je treba progo Koralm obravnavati kot del južne železniške povezave. Predor Semmering bo odprt v štirih ali petih letih. Gorska železnica, ki jo imamo že od časov nadvojvode Johanna, bo postala ravninska železnica. To pomeni, da bo mogoče pretovarjati večje količine blaga in da bo obstajal koridor od Trsta in suhega pristanišča Fürnitz (slv. Brnca) do Baltskega morja. Zato je to zelo zanimiva lokacija za pretovarjanje in ponuja številne priložnosti v logističnem sektorju, zlasti ker je napovedani cilj Evropske unije preusmeriti čim več tovornega blaga s cest na železnice. Hkrati pa pretoka blaga ni tako enostavno spremeniti. Sedanja logistika je dobro uveljavljen sistem, za spremembo pa bi seveda potrebovali prave akterje, ki bi oblikovali kritično maso. To vsekakor zahteva čas in mislim, da bo to glavni izziv.
Carinthia.com: Kaj bo železnica Koralm spremenila pri evropskem tovornem prometu?
Kirschner: Tudi na tem področju se razmišljanje vse bolj spreminja in vse pomembnejša postaja trajnostna proizvodnja in dobava. Hkrati se pričakovanja, da se bodo dobavne verige po Covidu ponovno vzpostavile, niso nujno uresničila. Zato je v vsakem primeru jasno, da je tovorni promet pomemben in da bo železniški promet vse bolj pridobival na pomenu, predvsem zato, ker bodo izvedene dodatne naložbe v infrastrukturo, kot sta predor Semmering in boljši dostop do Balkana. Že samo čas, ki ga lahko prihranimo, če pretovarjamo v Trstu in ne potujemo v Hamburg in Rim, tam pakiramo blago in ga nato dostavljamo v Avstrijo, predstavlja ogromno prednost. Trdno sem prepričan, da bo do teh sprememb prišlo, a za to je potreben čas.
Monte Nero